Več kot 60 odstotkov otrok pri gibalni učinkovitosti še vedno ni na ravni pred epidemijo

Foto: Cvetka Praznik

Pred dnevi so bili javnosti predstavljeni najnovejši rezultati meritev športnovzgojnega kartona na osnovnih in srednjih šolah. Slofit podatki so pomembni za učitelje, starše, otroke, mladostnike, ter pomagajo pri samozavedanju o tem, kaj se lahko stori za izboljšanje telesnih zmogljivosti in za ohranjanje zdravja. Zbral sem nekaj medijskih zapisov in jih strnil v glavne poudarke, ki jih je podal Prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport, ki je tudi vodja športnovzgojnega kartona.

Po hudem upadu gibalnih učinkovitosti v času koronavirusa, se je stanje nekoliko izboljšalo, vendar še ne dosega ravni pred epidemijo. Stanje je še vedno zaskrbljujoče.

Prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport med drugim pravi, da je gibalna učinkovitost otrok danes na ravni otrok iz leta 2011, ko je bila najnižja točka pred korono. Analiza podatkov je dala rezultate, ki strokovnjake skrbijo. Starc je dejal, da je korona naredila svoje, da je po odprtju šol sicer prišlo do izboljšanja, a se je trend upočasnil, kar kaže, da smo dosegli plato. Kar 60 odstotkov otrok se namreč po poslabšanju gibalnih sposobnosti med epidemijo ni vrnilo na predkoronsko raven, medtem ko pri 40 odstotkih se je stanje izboljšalo. Otroci, katerih gibalne sposobnosti se niso vrnile na predkoronsko raven, se težje učijo, so bolj dovzetni za stres in imajo slabšo samopodobo.

Otroci so hitreje rastli…

V zadnjih štirih letih so spremljali razvoj 50.000 otrok in ugotovili, da so otroci po koronskem obdobju začeli hitreje rasti. Kaj je točno temu botrovalo, ni čisto jasno. Po besedah Starca bi lahko šlo za to, da so višek energije, ki so jo pred epidemijo porabili za gibanje, v času zaprte države porabili za rast. Gibalna učinkovitost deklet je za osem odstotkov nižja, pri fantih pa štiri odstotke nižja, kot pred epidemijo.

Telesno maso uravnavajo z odrekanjem hrane

Kot pravi Dr. Starc, so nam štiri generacije otrok pobegnile iz šol, ne da bi kaj storili zanje in za ublažitev njihovih stisk zaradi epidemije. Po letu 2021, ko so se šole normalno odprle, so se izboljšale gibalne sposobnosti otrok. Letos pa se je trend upočasnil. Manj kot 40 odstotkov otrok se je glede gibalne učinkovitosti vrnilo na raven izpred covida. Otrok, ki so potencialni vrhunski športniki, je bistveno manj kot pred covidom. Deklic je bilo pred epidemijo izjemnih 15,2 odstotka. Te so v gibalni učinkovitosti bistveno presegle svoje matere, fantje pa so zdrsnili daleč navzdol.

Delež močnejših otrok je približno tak kot pred pandemijo. A strokovnjaki ostajajo zaskrbljeni, je pojasnil Starc: »Ker izboljševanje telesne zmogljivosti zaostaja za upadom debelosti, nas skrbi, da po epidemiji vse več otrok in mladostnikov svojo telesno maso uravnava z odrekanjem hrane namesto s telesno dejavnostjo. Kar prinaša še dodatna razvojna in zdravstvena tveganja.«

Starc je dejal še, da se delo v šolah ni prilagodilo novemu stanju otrok. Pravi, da učitelji delajo na isti način, kot so delali pred korono. Meni, da bi moralo biti manj nalog, da bi morali znižati kriterije, saj se kaže, da so otroci počasnejši, da je upadla koordinacija in šepa njihova vzdržljivost.

Kritičen do šolskega sistema

Starc pravi, da učiteljice na predmetni stopnji potrebujejo pomoč in da razredne učiteljice pogosto niso kos celemu razredu. Starc se zavzema, da bi uvedli uro športa na dan in da to uro športa prevzame športni pedagog skupaj z učiteljico.

»Gibalna učinkovitost danes je na ravni leta 2011. Delež nizko gibalno učinkovitih je nad ravnjo pred korono, delež visoko gibalno učinkovitih pa pod njo.« Starc še poziva učitelje in šole, naj se šolsko delo in utrjevanje snovi preneseta v šole in se ne prenašata na starše in da bi otroci imeli več prostega časa. Meni, da sta šolski in učni sistem prezahtevna.

»V času korone so bili otroci branik zdravstva. Država je žrtvovala otroke. Med epidemijo je zaprla šole zato, da otroci niso širili okužb. Pričakoval bi, da bomo pošteni do otrok in da začne ministrstvo za zdravje vlagati v otroke in v otroški šport. Ima dolg do otrok, ki ga mora poplačati,« je še bil kritičen Starc.

Starc je bil tudi kritičen do digitalizacije šolstva in digitalnega opismenjevanja. Dejal je, da bi bilo treba še dodatno omejiti zaslonski čas v razredu. Meni, da je v ozadju tega propagiranja le želja po zaslužku in nič drugega. »Če kdo, lahko otroci učijo učitelje o digitalizaciji, in ne obratno.«

Ob tem velja še poudarek, da bi morali otroci čim več časa preživeti zunaj, v naravi. Šole ne potrebujejo novih telovadnic. Ampak se morajo naši otroci spet naučiti uporabljati okolje in naravo.

(Vir: Slofit, Delo, Siol, RTVSLO)