Zgodovina sokolske organizacije v Sloveniji in na Koroškem

ZGODOVINA SOKOLSKE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI IN NA KOROŠKEM

 

Odbojkarji Sokola leta 1938

 

Po razpadu Avstroogrske so tudi na Koroškem nastala prva sokolska društva. Leta 1919 je po odhodu nemškega uradništva prišlo do živahnega narodnega in društvenega življenja in 13. oktobra 1919 je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v Slovenj Gradcu, le mesec dni kasneje, 22. novembra 1919, pa tudi v Guštanju. Na Koroškem je v naslednjih mesecih in letih zaživelo sokolsko življenje z veliko nacionalnega naboja nad čisto telesno vzgojo in na nek način to pomeni tudi začetek organiziranega delovanja športa na Koroškem.

 

Leta 1863 je bila na Češkem ustanovljena sokolska organizacija

Leta 1863 je dr. Miroslav Tyrš na Češkem ustanovil sokolsko organizacijo in ji dal narodno, narodnoobrambno in kulturno osnovo. Sokolstvo je pozivalo ves češki narod na borbo proti avstrijski monarhistični tiraniji za nacionalno osvoboditev češkega naroda, za ustanovitev lastne češke države. Geslo »Kdor Čeh, ta sokol« je združevalo vse plasti naroda in preprečevalo cepljenje narodnih sil. Temu pozivu se je odzvala češka inteligenca, trgovci, obrtniki, uradniki, torej buržoazija, ki je bila prebujena, z njimi pa še češka mladina in široki delovni sloji. Češka sokolska organizacija se je v petdesetih letih do prve svetovne vojne zelo razširila in je kot ena najmočnejših organizacij v Evropi odigrala veliko vlogo za dvig nacionalne zavesti čeških množic, za telesno in moralno zdravje češkega naroda, za njegovo osvoboditev izpod avstrijskega suženjstva in za nastanek lastne narodne države.

Po češkem primeru so ustanovili sokolske organizacije v vseh slovanskih narodih, ki so živeli v Avstro-Ogrski: med Poljaki, Slovenci, Hrvati, pa tudi med Srbi in Bolgari. Ker slovanski narodi v Avstro-Ogrski niso imeli svojih lastnih držav, so v političnem razvoju zelo zaostali, pa ne samo za velikimi zahodnimi narodi, temveč tudi za samima v državi gospodujočima narodoma, avstrijskim in madžarskim.

Na Slovenskem so sokolsko organizacijo ustanovili že istega leta kot na Češkem. Prvo slovensko telovadno društvo SOKOL je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1863 v Ljubljani. Poleg splošnega pomena vadbe za telesni in duševni ali moralni razvoj mladih je poudarilo pomen vadbe z vidika javnega izobraževanja in narodne vzgoje. Zato so bili Sokoli v času Avstro-Ogrske pomembni narodni buditelji in borci za narodno emancipacijo. Med prvimi voditelji je bil pisatelj Fran Levstik. »Južnega Sokola« v Ljubljani so avstrijske oblasti še istega leta razpustile zaradi spopada z nemškimi turnerji.. Slovenski Sokol se je hitro razširil po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in celo po Koroškem. Do prve svetovne vojne je nastalo 82 društev, ki so bila združena v devetih župah, te pa v Slovenski sokolski zvezi. Slovenska sokolska zveza je bila ustanovljena 1905 in je bila članica Slovanske sokolske zveze s sedežem v Pragi, leta 1907 pa sprejeta tudi v Mednarodno telovadno zvezo s sedežem v Parizu, z moško vrsto pa se je pod slovenskim imenom uspešno udeleževala mednarodnih tekem.

Sedež Jugoslovanskega Sokola je bil v Ljubljani in slovenski Sokoli so bili njegov vlečni konj. Pozitivna stran zgodbe je bila, da je telovadba, posebno v Sloveniji, dosegla visoko stopnjo razvoja. Strokovnemu kadru slovenskega sokolstva se je treba zahvaliti, da je bilo ime malega slovenskega naroda že pred prvo svetovno vojno napisano v družbi velikih narodov. Ob tem velja še poudariti, da so bile vse jugoslovanske olimpijske medalje do druge svetovne vojne sokolske in v olimpijskih vrstah sta med leti 1924 in 1936 nastopila le dva telovadca iz neslovenskih sokolskih društev.

 

Prva sokolska društva na Koroškem ustanovljena leta 1919

29. avgusta 1919 so zavedni Slovenci v Slovenj Gradcu sklicali pristaše sokolskega društva in se odločili za ustanovitev Sokola. 13. oktobra 1919 je bil v telovadnici takratne meščanske šole ustanovni občni zbor Sokola Slovenj Gradec, ki so se ga udeležili vsi zavedni in napredni Slovenjgradčani. Telovadnica je bila nabito polna, saj je bilo na občnem zboru več kot 70 ljudi. Za prvega starosto so izvolili dr. Vinka Železnikarja, za podstarosto dr. Rajha, za načelnika Mlača, za odbornike pa Franja Canjka, Antona Peršuha, Jožeta Druškoviča in Andreja Oseta. Telovadba je sprva potekala v telovadnici meščanske šole, telovadne akademije je društvo prirejalo v Golovi dvorani, javne nastope pa tudi v Starem trgu, v Mislinji, Podgorju in v Šmartnem. Število članov se je iz leta v leto večalo, tako da slovenjgraškemu Sokolu ni preostalo drugega, kot da si postavi svoj dom. Leta 1929 je društvo pričelo z gradnjo telovadnega doma in v njem še istega leta priredilo prvo prireditev, čeprav je bil dom še v surovem stanju. 17. novembra 1929 je slovenjgraški Sokol praznoval 10-letnico svojega dela in v novem domu že priredil prvo telovadno akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana.

Otvoritev popolnoma dograjenega in opremljenega doma Sokola v Slovenj Gradcu je bila 21. junija 1936, ko je društvo poleg stavbe zgradilo še telovadnico. Prvo telovadno društvo Sokol v Guštanju je bilo ustanovljeno 22. novembra 1919. Bilo je izrazito nacionalno borbeno društvo, saj je v njem prevladovala nacionalna borba nad čisto telesno vzgojo. Na prebivalce Guštanja je imelo takrat odločujoč vpliv vodstvo jeklarne grofa Thurna, kar se je kazalo tudi v šoli, saj so dosegli prepoved slehernega pouka v slovenskem jeziku. Društvo Sokol je naletelo tudi na nasprotovanje cerkve, ki je imela velik vpliv na okoliško kmečko prebivalstvo. Sam ustanovitelj Sokolov v Guštanju ni znan, ker so Nemci leta 1941 njihov celoten arhiv zažgali. Prvi starosta je bil dr. Maks Obersnel, državni nadzornik jeklarne, po rodu iz Trsta, kjer je bil že pred prvo svetovno vojno tudi član tamkajšnjega Sokola. Podstarosta je bil Rajko Kotnik, domačin iz znane rodbine Kotnikov z Dobrij, do takrat trgovski pomočnik, tajnik pa Lojze Verdikon. Prvi načelnik je bil občinski tajnik Frangeš, njemu je potem sledil Jože Borštner. Kasneje so bili dalj časa načelniki še Miloš Jelenko, Jožko Zega, Albin Kolb, Maks Tomažič, Berti Gostenčnik,  Jože Medvešček, Franjo Poropat in Drago Tomažič. Pri ženskah je bila prva načelnica Zora Komel, za njo pa še Mimica Verdikon, Zora Mrkva in Mira Gačnik.

Prve dni po ustanovitvi društva so telovadci Sokola telovadili v pritlični sobi osnovne šole, kmalu pa so v telovadnico in oder za dramske prireditve, koncerte, veselice, zborovanja in predavanja preuredili bivšo »rusko barako«, ki so jo avstrijske oblasti postavile med vojno za ruske ujetnike. Imeli so široko razvejeno dejavnost, zanimala jih je atletika pa tudi odbojka, hodili so na svoje zlete in  nastope po celi Sloveniji.

 

Član Guštanjskega Sokola tudi Prežihov Voranc

Že v prvem letu svojega obstoja je bilo društvo Sokol na Ravnah zelo delovno, v njem je telovadilo okrog 30 članov. 15. avgusta 1920 so organizirali prvi veliki župni zlet mariborske sokolske župe. Okrog 400 telovadcev, kar je bilo za tiste čase mnogo, je nastopilo v grajskem parku. Ta zlet bi moral biti na plebiscitnem ozemlju na Koroškem, toda plebiscitna komisija tega ni hotela dovoliti. Prav ta prvi zlet sokolstva pa je domačinom dolga časa ostal v spominu zaradi množičnosti in telovadnega uspeha. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bil tudi pisatelj Lovro Kuhar – Prežihov Voranc nekaj časa član guštanjskega Sokola. Zaradi svoje revolucionarnosti in ostre kritike načina nastopa nekaterih vidnih guštanjskih Sokolov nasproti domačemu ljudstvu, ga je starosta Sokolov poklical na zagovor. Voranc se je zato raje prostovoljno odrekel članstvu v guštanjskem Sokolu, kot pa da bi se odpovedal svojim revolucionarnim idejam in preklical svoje kritike.

 

V letih 1920, 1921 se je delovanje Sokola razširilo po celotni Koroški

V prvih povojnih letih po 1918 je delo na področju telesne vzgoje ponovno zaživelo v Črni pri Prevaljah (danes Črna na Koroškem). Skupina črnjanskih zanesenjakov in ljubiteljev telesne vzgoje, med njimi so bili nadučitelj Janko Kuhar, krojač Franc Dolinšek, topilničar Alojz Simetinger in strojnik pri mežiškem rudniku v Žerjavu Alojz Pečovnik, se je zbrala leta 1920 in položila temelje telovadnemu društvu Sokol. Sokolsko društvo Črna pri Prevaljah je ob ustanovitvi štelo 28 članov, 5 članic ter po 9 naraščajnic in naraščajnikov. Na prvem rednem občnem zboru 23. januarja 1921 so bili v organe društva med drugimi izvoljeni Josip Kert kot starosta, Miško Dvornik kot načelnik, Janko Kuhar kot tajnik in Alojz Simetinger kot blagajnik. Imeli so še štiri odbornike in dva preglednika računov. Za telovadnico je služila učilnica stare šole, v njej pa so imeli preprosto bradljo. Svoj inventar so kasneje izpopolnili z drogom in prečno desko. Najboljši telovadci v tistem času so bili Hartman, učitelj Menci ter Miloš Stopajnik.

V začetku leta 1920 je bilo v današnjih Radljah ob Dravi ustanovljeno telovadno društvo Sokol Marenberg –Vuhred. Eden glavnih organizatorjev je bil inž. Franjo Pahernik, ki je bil do leta 1941 starosta društva. Delo sokolske organizacije je bilo zelo težko, saj niso imeli osnovnih pogojev za obstoj – orodja in svojega doma. Šolsko vodstvo je kasneje Sokolu odstopilo kletne prostore na šoli, iz katerih so naredili preprosto telovadnico, v kateri se je k vadbi zbirala mladina. Sokolska družina Muta –Vuzenica je bila ustanovljena 8. februarja 1920. Ustanovni občni zbor je bil v gostilni Emerika Mravljaka v Vuzenici, prvi starosta je bil dr. Maks Pregl, podstarosta Miloš Oset, načelnik Josip Mravljak, tajnik Jožko Golob, načelnica pa I. Vazaz. Članice so telovadile v Mravljakovi dvorani, člani pa na Viharjevem dvorišču, pozneje je članstvo hodilo k telovadbi na Muto.

Sokolsko društvo Prevalje je bilo ustanovljeno 2. aprila 1921. Člani društva so telovadili v zgradbi na Glavarstvu. Ustanovitelj in starosta društva Sokol je bil dr. Dušan Senčar, odvetnik, od leta 1932 do 1941 pa je bil starosta društva dr. Davorin Flis, zdravnik. Leta 1933 so člani društva Sokol ob pomoči podpornih članov in naprednih Prevaljčanov pričeli z gradnjo Sokolskega doma in še nedograjenega leta 1939 vpisali v zemljiško knjigo na sodišču v Slovenj Gradcu. Prevaljsko društvo je javne nastope prirejalo na Holmcu, verjetno zato, ker se je velik del Slovencev priključil Avstriji.

Začetek organiziranega  športnega življenja v Dravogradu sega v leto 1921, ko je bilo 21. junija 1921 ustanovljeno društvo Sokol. Ustanovitelji so bili učitelj Danilo Nabergoj, učitelj Pristan, železniški uslužbenec Emil Nendl, geometer Grisogond in živinozdravnik Pavel Kolenc. Že leta 1922 je društvo priredilo samostojno telovadno akademijo in v letu 1923 Sokolski zlet koroškega okrožja. Leta 1924 so aktivisti Sokola z večjo adaptacijo bivšega hleva iz njega uredili telovadni dom. Pomembnih športnih rezultatov člani društva niso dosegli, so pa prispevali velik delež k razvoju telesne vzgoje v Mislinjski, Mežiški ter Dravski dolini.

V Mežici je bilo sokolsko društvo ustanovljeno 24. julija 1921, starosta je bil Ivo Fajnig, koroški rojak iz Ziljske doline, podstarosta pa K.E.Rindin, pravnik v mežiškem rudniku, po rodu Rus. Društvo je imelo ob ustanovitvi 26 aktivnih članov in članic. Mežiški Sokoli so od začetka vadili na grofovskem travniku, ki je bil za današnjo frizersko delavnico Tasič, pozimi pa so imeli vaje v Toffovi dvorani. Znan je 3. Zlet Koroškega okrožja, ki je bil 18. junija 1922 v Mežici, na njem pa so sodelovali tudi domači telovadci Sokola.

 

Orli v Šentilju pod Turjakom in na Koroškem

Na Koroškem so poleg Sokolov delovali tudi Orli, ki so bili katoliška telovadna organizacija. Prvi telovadni odsek so ustanovili pri Katoliškem delavskem društvu na Jesenicah leta 1906, krovna organizacija pa je bila Slovenska krščansko-kulturna zveza. Tedanji vodja Slovenske ljudske stranke dr. J.E. Krek je posredoval  pri vodstvu Sokola, naj opustijo protiversko delovanje, vendar ni bil uspešen. Izkazalo se je, da je bila to dobra ideja, saj so Orli hitro zaživeli po vsej Sloveniji, ustanavljali pa so jih tudi na Hrvaškem in na Češkem. Imeli so podobne programe kot Sokol, le da so v vse dejavnosti vključevali krščanstvo.

Iz pripovedovanj mnogih domačinov izvemo, da so bili Orli dejavni tudi v Šentilju. V knjigi Telesna vzgoja treh dolin iz leta 1957 Vinko Cajnko navaja, da so bili Orli v Šentilju pod Turjakom ustanovljeni leta 1922. Nadalje so Orli delovali še v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Starem trgu, Pamečah, Šentjanžu, Dravogradu, na Ravnah, Prevaljah, v Mežici, Črni, Vuzenici in Radljah. Cajnko navaja, da so tudi Orli, poleg telovadbe, gojili še druge športne discipline, zlasti atletiko, smučanje in kolesarstvo, poleg tega pa tudi kulturno-prosvetno delo. V svojih vrstah so imeli zelo dobre telovadce. Organizacija je bila močna zlasti na podeželju, v mestih so bili močnejši Sokoli. To je bil tedaj vsesplošen slovenski pojav, vse več mladih po mestih se je vključevalo k Sokolom, ki pa so bili bolj liberalno usmerjeni. Poleg Orlov so na Koroškem delovala še prosvetna društva Svoboda, obe organizaciji pa sta bili razpuščeni ob razglasitvi diktature 6.1. 1929, ko so bile razpuščene tudi vse stranke.

 

Sokoli so delovali do leta 1941

Sokoska društva so delovala do leta 1941, do začetka druge svetovne vojne. Po koncu vojne je Komunistična partija Jugoslavije pozvala mladino in delavski narod h gradnji nove socialistične fizkulture. Leta 1946 se je ustanovila enotna organizacija Fizkulturna zveza Jugoslavije. Njena osnova so bile fizkulturne zveze v ljudskih republikah in fizkulturna društva. V začetku je bila organizacija centralistično urejena, saj je edino kot taka mogla povezati pozitivne ostanke fizkulture iz stare Jugoslavije, to je delavskih telovadnih društev, sokolskih društev in športa v novo fizkulturo. Po treh letih uspešnega delovanja je bil na kongresu FISAJ za nadaljnji razvoj fizkulture v Jugoslaviji sprejet pomemben sklep o ustanovitvi Telovadne zveze Jugoslavije z ustreznimi organizacijami v republikah, okrajih in društvih ter o ustanovitvi športnih zvez, Strelske zveze in Planinske zveze.

 

Bojan Breznik, Miroslav Osojnik

 

Literatura in viri:

1. Telesna vzgoja treh dolin, Slovenj Gradec, 1957
2. Telovadna zveza Slovenije – leto 1949, Ljubljana, 1949
3. 800 let Dravograd (1185-1985), Dravograd, 1985
4. Žerjavska kadunja, Žerjav, 2012
5. 50 let telesne kulture in športa v Mežici (1921-1971), Mežica, 1971
6. Zbornik Občine Mislinje –Kulturni in športni utrip skozi čas, 2011
7. 150 let Sokola, članek v Delu, 2013
8. Fototeka Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne na Koroškem