Andraž Krapež: “Badminton je moje življenje.”

Vrhunski slovenski badmintonist Andraž Krapež je pred začetkom sezone postal profesionalni trener v nacionalnem centru na Dunaju in je zadolžen za mladino, večinoma za generacijo U15 in U17. Pred dvema letoma je osvojil bronasto medaljo na Sredozemskih igrah v Alžiriji, kar je doslej edina moška slovenska medalja v badmintonu na sredozemskih igrah. Kot tekmovalec trenutno igra kar v dveh ligah, v Avstriji in v Švici. Še vedno je član reprezentance in z veseljem se bo odzval morebitnemu povabilu za nastop v slovenski članski reprezentanci, ki jo v decembru čakajo kvalifikacije za evropsko ekipno prvenstvo.

27-letni Ljubljančan med drugim pravi: «Badminton je moje življenje, trenerstvo in igranje v dveh ligah (Švica in Avstrija) mi pomeni veliko. Je način življenja, ki mi trenutno ustreza in veseli. Trenutno igram na precej visokem nivoju in uživam še vedno vsakič, ko stopim na igrišče.«

 

Pred kratkim si postal profesionalni trener v nacionalnem centru na Dunaju. Kaj lahko več poveš o tem?

»To se je zgodilo proti koncu letošnjega poletja, pred tem so se na avstrijski badmintonski zvezi zgodile spremembe v vodstvu. V trenersko ekipo sta me povabila nov športni direktor in glavni trener članske reprezentance. Prvič sem se z njima o tem pogovarjal v avgustu in septembra sem že prevzel treninge v nacionalnem centru. Trenutno sem zaposlen dober mesec, tako da veliko še ne morem povedati o vsem tem, razen tega, da sem zelo ponosen, da mi je avstrijska zveza zaupala to odgovorno delo. Delo z najstniki ni preprosto, poleg tega so to mladi športniki od katerih se pričakuje, da bodo v prihodnosti konkurenčni na najvišji evropski in svetovni ravni. To bo precejšen izziv, ampak s trenersko ekipo delamo na tem, da bodo fantje in dekleta korak po korak vsak dan boljši. Najbolj od vsega jih bom skušal usmerjati v zdrav šport, da vzljubijo badminton in šport nasploh in da težnja po igri prihaja iz otrok samih.«

Ali to pomeni da se boš vse bolj posvečal trenerskemu delu in manj svoji športni karieri?

»To počnem že zadnja štiri leta, vsako leto bolj se osredotočam pridobivati izkušnje, ki mi bodo po badmintonski karieri olajšale tranzicijo v svet dela, zelo verjetno v trenersko vlogo. Upam, da bom v prihodnosti lahko tudi na kakršenkoli način pomagal pri razvoju slovenskega badmintona.«

Ali imaš še željo nastopati na največjih tekmovanjih? Pred nami so kvalifikacije za ekipno evropsko prvenstvo?

»Še vedno si želim nastopati za Slovenijo, kolikor je le mogoče. Nastopanje za reprezentanco je čast, ki je ni deležen vsak, čeprav je to v Sloveniji lažje, kot npr. v badmintonsko močnejših državah. Trenutno načrtujem, da bom član slovenske ekipe, ki bo igrala na kvalifikacijah za ekipno evropsko prvenstvo, vendar moramo počakati na končno odločitev selektorice reprezentance. Treniram relativno veliko in moram reči, da v zadnjih dveh letih igram svoj najboljši badminton.«

Še vedno tekmuješ za avstrijski klub v Wolfurtu in za klub v Švici?

»Pet sezon sem igral za avstrijski klub Wolfurt, to sezono igram za klub Pressbaum v bližini Dunaja, ker tam občasno treniram otroke in zaradi bližine doma. V Švici je pa sedaj to moja tretja sezona. To pomeni, da sem kot igralec še vedno zelo aktiven, približno 18 vikendov odigram v ligah. Obe ligi sta najvišjega ranga, kar zahteva veliko vloženega truda v treninge, da lahko zmagujem na takšnem nivoju. Kar nekaj igralcev v švicarski ligi je med 50 najboljših na svetovni lestvici, nekateri celo med najboljših 20.«

Leta 2020 si osvojil prvega od dveh posameznih naslovov članskega državnega prvaka. Takrat leta 2020 je posamični naslov osvojila tudi Kaja Stankovič. Obstaja znamenita fotografija, kjer sta bila skupaj fotografirana že kot malčka, in nato še skupaj kot državna prvaka v badmintonu. Verjetno je bilo kar veliko komentarjev na to temo, kako je to mogoče?

»To je brez dvoma eden najlepših spominov v badmintonu. Kaja je moja prijateljica od malih nog in da sva to skupaj ustvarila, je neprecenljivo. Kaja je odigrala tudi veliko vlogo pri tem, da sem sploh začel igrati badminton.«

Na Sredozemskih igrah v alžirskem Oranu pred dvema letoma si osvojil bronasto medaljo med posamezniki. Ali je to tvoj največji športni uspeh oziroma kateri od vseh športnih dosežkov ti največ pomeni?

»To je zagotovo eden mojih največjih uspehov, tudi za slovenski badminton, saj je to prva moška medalja na Sredozemskih igrah v badmintonu. Ta bronasta medalja mi pomeni ogromno, saj sem leto pred tem začel delati kot polno zaposlen trener in sem moral precej časa in energije vložiti v treninge, poleg dela in študija. Je le plod trdega dela in hkrati posvečena Kajinemu očetu, ki je preminil dan pred polfinalno tekmo.«

Sicer imaš tri članske državne naslove v karieri, že leta 2017 si skupaj z Miho Ivaničem osvojil naslov v moških dvojicah. Je tvoj večji izziv kasneje predstavljala posamična igra?

»Posamična igra je prevzela glavno vlogo v moji badmintonski karieri, vendar sem ves čas tudi igral moške dvojice ali pa mešane dvojice.«

Kako si se pa sploh znašel v badmintonu. Kdaj in kje si prišel prvič v stik z njim?

»Če se prav spomnim, so moji in Kajini starši skupaj igrali badminton. Mislim, da je bila to ena mojih prvih izkušenj z njim. Kasneje je veliko vlogo odigralo dejstvo, da je Badmintonski klub Bit oddaljen le 5 minut hoje od mojega doma.«

Kdo te je največ naučil in naredil največji vtis nate v tistem prvem obdobju?

»Moji trenerji iz BK Bit in dobri klubski prijatelji. Mark, še vedno eden mojih najboljših prijateljev, je začel z mano igrati badminton. Kot igralec sem se zgledoval po Taufiku Hidayatu iz Indonezije.«

Kateri je bil prvi večji uspeh v mlajših kategorijah?

»Obožujem ekipna tekmovanja, zato je to verjetno četrtfinale na evropskem ekipnem prvenstvu do 17 let. Individualno pa kot zmagovalec v dvojicah na Swiss Youth U17.«

Kakšna je tvoja filozofija badmintona? Kaj je tisto zaradi česar je po tvojem badminton najlepši šport?

»Ne vem, kaj bi posebej izpostavil. Ljudje so tisti, ki naredijo ta šport lep. Skozi badminton sem nabral ogromno življenjskih izkušenj in spoznal veliko različnih ljudi, nekaj od teh nedvomno tudi življenjskih prijateljev.«

Ali badminton spada med fizično najzahtevnejše športe? Kaj o tem meniš kot trener?

»Zagotovo. Badmintonist mora biti vzdržljiv, eksploziven in pri menjavi hitrosti tudi sposoben kontrolirati telo in udarce z loparjem. Toliko zahtev za en sam šport, ni tako pogosto, zato badminton spada med najzahtevnejše športe. Moramo priznati, da je pa vsak šport po svoje zahteven in unikaten.«

Kaj priporočaš mladim in začetnikom, ki šele spoznavajo badminton in začenjajo s prvimi koraki?

»Predvsem naj uživajo v badmintonu. V primeru, da želijo izboljšati svojo igro, predlagam, naj opazujejo najboljše igralce, jih posnemajo ali pa izvlečejo vsaj nekaj spretnosti ter ustvarijo svoj stil igre. Živimo v svetu, kjer je praktično vse precej dostopno na internetu, badmintonske tekme in treningi prav tako. Podpiram otroke, da uporabijo internet v svojo korist, za izboljšanje badmintona v tem primeru. Sem pristaš vizualizacije in opazovanja, še posebej otroci znanje vsrkavajo zelo hitro. Mislim, da je ena slika vredna tisoč besed, kaj šele en posnetek ali gledanje v živo. Prepričan sem, da bomo v prihodnosti tudi sodelovali. Vse dobro želim tebi in klubu.«