Maja Tvrdy: “V Pekingu je bilo za badminton poskrbljeno vse do potankosti.”

Na sliki: Trener Nikolaj Pešehonov in Maja Tvrdy (OI Peking 2008)

V Tokiju se pričenjajo poletne olimpijske igre. Že osmič bo v programu iger badminton, na treh OI je tudi Slovenija imela svojo predstavnico. Prva Slovenka, ki je nastopila na OI v badmintonu je Maja Pohar (OI Sydney 2000). Druga slovenska igralka, ki ji je to uspelo je Maja Tvrdy in to kar dvakrat (OI Peking 2008 in OI London 2012). Že nekaj časa je Maja naša trenerka in zato se je zanimivo skupaj z njo spomniti teh dveh vrhuncev v njeni športni karieri…

…1.maj 2008 je bil zate presrečni dan, saj si zasedala 59. mesto na svetovni jakostni lestvici, kar je zadostovalo za pridobitev olimpijske vstopnice za tvoje prve OI v Pekingu. Kako se spominjaš tega trenutka?

 “Občutek je bil fenomenalen in tega dne je bilo to uradno potrjeno. Vedela sem sicer že malo prej, da sem se uvrstila na OI, saj smo vseskozi sproti preračunavali točke. Za mano je bilo dvanajst mesecev zelo stresnega obdobja in tekem. Dva meseca sploh nisem imela rezultatov in sem že delno obupala. Takrat sem začela sodelovati s športnim psihologom Alešem Vičičem in se v zelo kratkem času spravila v red in zaigrala kot prirojena in v življenjski formi. Zmagala sem na mednarodnem turnirju v Jordaniji, nato v Pakistanu, kar mi je dalo veliko mero samozavesti in se po dolgih dvanajstih mesecih kvalifikacij uvrstila na mesta, ki so me uvrščala na olimpijske igre v Peking! Res izjemni občutki po vsem, kar se je pred tem dogajalo.”

 

Kako je potekala tvoja priprava pred olimpijskim nastopom? Koga si nisi želela za svojo nasprotnico?

 “Priprave so potekale v tujini. Bila sem tudi v Maleziji, kjer sem imela zelo dobre pogoje. Zanimivo se jim je zdelo, da prihajam iz Slovenije in sem se uspela uvrstiti na olimpijske igre. Moj trener Nikolaj Pešehonov, ki je že nekaj časa živel v Sloveniji, so ga medtem poklicali iz Rusije, da bi prevzel rusko reprezentanco za OI. Kot pogoj za prevzem reprezentance je navedel, da se priključim zraven na pripravah njihove reprezentance. Bila sem v njihovem priznanem športnem centru Novogorsk v Moskvi, kjer se je pripravljala celotna ruska olimpijska reprezentanca, in sem imela možnost videti njihove izjemne gimnastičarke. Trenirala sem z rusko badminton reprezentanco in imela res odlične pogoje za treninge. Na OI za nasprotnico si nisem želela kakšne nosilke ali Kitajke, ker sem želela imeti možnost za dosego čim vidnejšega rezultata na OI.”

 

Žreb je določil, da se boš v drugem krogu pomerila z zmagovalko prvega kroga med belorusko in singapursko predstavnico. Tvoja nasprotnica je postala Olga Konon iz Belorusije. Koliko si njo že poznala?

 “Poznala sem jo edino po videzu. Pred tem nisem še nikoli igrala z njo. Takrat je bila še zelo mlada (18. let), poznano mi je bilo le, da je “wunderkind” svetovnega badmintona, saj se je enakovredno  kosala z azijskimi igralkami. Kaj več drugega nisem vedela o njej.”

 

 Kako se spominjaš same tekme in kakšni so bili napotki tvojega trenerja Nikolaja Pešehonova?

 “Kononova je bila od mene veliko bolj sproščena, sama sem delovala bolj “v oblakih” od samega vznemirjenja olimpijske tekme. Nisem se dovolj sprostila med samo igro, nasprotnica se je razigrala in me zasluženo premagala. Trener me je spodbujal v kritičnih trenutkih, vendar v tisti tekmi je bila Olga boljša.”

 

Kdo te je najbolj navduševal od zvezdnikov badmintona?

“Največji vtis od Azijcev je name naredil olimpijski prvak še iz prejšnjih OI iz Aten Indonezijec Taufik Hidayat. In tudi dvoboji med Lin Danom in Lee Chong Weijem so bili vedno prava paša za oči. Med ženskami nisem imela vzornice, ker sem vedno sama želela biti najboljša. Bolj sem spremljala in se navduševala nad moško igro, ki je hitrejša.”

 

V čem ti bo Peking ostal najbolj v spominu?

 “Predvsem po vsej veličini in enormnosti olimpijske vasi. Vse je bilo v Pekingu veliko in predvsem se je videlo, da je na Kitajskem badminton res doma. Ogromna hala, kjer je bilo poskrbljeno vse do potankosti – odlična vidljivost v dvorani, vrhunska tla…. Poleg vsega tega je v spominu ostala seveda izjemna otvoritev olimpijskih iger!”

 

Tvoje druge igre so bile OI London 2012. Na prvi tekmi si se pomerila s Škotinjo Susan Egelstaff, ki jo je s tribun spodbujal celo princ Charles. Ali je bilo zaradi tega kaj več treme in kako je bilo na tej tekmi?

 “Bilo je malo nenavadno, ker je cela dvorana zelo navijala za Egelstaffovo. Pri vsaki njeni dobljeni točki je bilo vzdušje kot na nogometni tekmi, medtem ko sem osvojila točko jaz, pa popolna tišina. Zelo zanimiva izkušnja, vedela sem za princa Charlesa, da je na tej tekmi. Škoda da nisem igrala bolje, ker sem imela možnosti, vendar je Susan zelo dobro izkoristila prednost domače publike.”

 

Na drugi tekmi je bila tvoja nasprotnica Japonka Sayaka Sato. To je bila odlična tekma in le malo ti je zmanjkalo do zmage (20:22, 18:21). Kaj je odločilo tekmo?

»Še vedno imam v spominu tisto tekmo, ki jo je z veliko sreče na koncu zmagala Sato. Na tej tekmi sem bila boljša. Z igro sem jo presenetila in ni imela vedno pravih rešitev. Bila je velika favoritkinja na tej tekmi in ni ji šlo ravno dobro, vendar je na koncu le izvlekla zmago.«

 

Anglija in Kitajska veljata za domovini badmintona. Kakšna je bila organizacija tekmovanj v Londonu v primerjavi s Pekingom?

»Organizacija na obeh olimpijskih igrah je bila fenomenalna. Na obeh je bilo odlično poskrbljeno za športnike.«

 

Pred nami so OI v Tokiju. Kaj pričakuješ od teh iger in tekmovanja v badmintonu?

»Verjetno sedaj ne bo več takšne dominacije Kitajcev, kot je bilo neko obdobje, ko so skoraj desetletje prevladovali le kitajski predstavniki, kar je navsezadnje zdravo za šport in razvoj badmintona. Še vedno bodo pa prevladovali azijski igralci in igralke. Žal Slovenija nima predstavnika na teh igrah v badmintonu, kar se je nakazovalo že v tistem obdobju po Londonu 2012.  Po tem ni bilo generacije ali tekmovalca, ki bi si želel, kaj več doseči in se žrtvovati za badminton. Sama vem, koliko truda je potrebno, da se sploh uvrstiš na OI v badmintonu. Želimo si le lahko, da bo drugače za OI 2024 ali OI 2028. Drugače bom na teh igrah navijala za evropske igralce in igralke, da bi dosegli največ.«