Negativni trend telesnega in gibalnega razvoja ter njegove posledice

Na sliki: Trening moči in spretnosti pri začetnikih, Foto: Cvetka Praznik

Prve analize letošnjih dosežkov otrok na meritvah športno vzgojnega kartona kažejo, da telesni in gibalni razvoj šolarjev in šolark ostaja globoko pod ravnjo predkoronskega obdobja. Kako telesno zmogljivi so torej danes otroci? Kam jih peljejo posledice pandemije, ki so po petih letih še vedno prisotne? V začetku junija je bilo predstavljeno celotno poročilo SLOfit, ŠVK 2025 skupaj s predstavitvijo ključnih ugotovitev. SLOfit podatki so pomembni za vsakogar, še posebej za otroka ali mladostnika, starše, učitelje športne vzgoje in zdravnike, ki skupaj spremljajo telesni in gibalni razvoj ter mladim pomagajo k boljši telesni zmogljivosti in počutju. Kaj so zapisali, spodaj preberite celotno poročilo…

Ob koncu tretjega šolskega leta po pandemiji covid-19 lahko potrdimo, da je ta pandemija v populaciji otrok in mladostnikov sprožila sindemijo, torej množico epidemij na mnogih drugih področjih njihovega razvoja vključno s telesnim in gibalnim razvojem. Trenutno smo obdelali podatke več kot 60 odstotkov šol, prvi rezultati pa kažejo, da je telesni in gibalni razvoj šolarjev in šolark ostal globoko pod ravnjo predkoronskega obdobja in da tudi trendi niso spodbudni.

Da bi preverili napredek v razvoju glede na lansko leto, smo v analizo zajeli več kot 116.000 otrok in mladostnikov, ki so bili izmerjeni v obeh šolskih letih. Osnovna ugotovitev je, da so fantje med 16. in 19. letom starosti doživeli upad gibalne učinkovitosti za 0,8 odstotkov, pri dekletih pa smo zaznali zgolj neznatno izboljšanje za 0,1 odstotek.

Analiza razvoja posameznih gibalnih sposobnostih je pokazala, da so se najbolj negativni trendi izrazili v gibljivosti, eksplozivni moči in hitrosti izmeničnih gibov. Kombinacija hkratnih negativnih trendov gibljivosti in eksplozivne moči je nenavaden, saj ob upadu mišičnega tonusa pričakujemo povečanje gibljivosti, kar pomeni, da smo očitno naleteli na vpliv nekega drugega dejavnika, ki povečuje mišični tonus.

Predvidevamo, da je povezan s povišano ravnjo stresa pri otrocih in mladostnikih, ki je povezan tako s šolskimi učnimi obremenitvami kot s pomanjkanjem sproščenega druženja z vrstniki in telesne dejavnosti.

V letih po pandemiji covid-19 namreč učitelji v šoli niso dobili ustreznih napotkov glede tega, kako naj prilagodijo delo, da bodo upoštevali počasnejše delovanje osrednjega živčnega sistema otrok, ki smo ga zaznali že v obdobju šolanja na domu med pandemijo kot tudi po njej. Zaradi upočasnjenega kognitivnega delovanja tako pisna preverjanja znanja pri mnogih otrocih in mladostnikih postajajo bolj tekma s časom kot dejanski prikaz znanja, saj je pogost vzrok slabših ocen nezmožnost dokončanja celotnega testa, ne pa dejansko neznanje. Zaradi vse daljšega časa pred zasloni, se ob tem srečujejo tudi s pomanjkanjem pozornosti, ki še dodatno otežuje učenje in celo z anhedonijo, torej nezmožnostjo uživanja v čemerkoli, ki ima pogubne učinke tudi na motivacijo za učenje. Če k temu dodamo še vse pogostejšo socialno izoliranost otrok in mladostnikov, ki se medosebnih odnosov učijo prek socialnih omrežij ne pa prek medosebnih stikov, dobimo nevarno mešanico, ki otrokom in mladostnikom zmanjšuje sposobnost empatije in presoje med tem, kaj je prav in narobe, s tem pa tudi nezmožnost presojanja posledic raznovrstnih dejanj.

Precejšen delež otrok tako doživlja še dodatne stiske in se na različne, včasih tudi destruktivne ali samodestruktivne načine, spopada z njimi. Eden od najbolj vidnih stranskih učinkov je vse pogostejše medvrstniško duševno in telesno nasilništvo ter samodokazovanje prek nerazumno tveganih vedenj.

Pred pandemijo je bilo v Sloveniji okoli 11 odstotkov otrok nizko gibalno učinkovitih, kar pomeni, da je bil njihov indeks gibalne učinkovitosti nižji od 10. centila, a kljub temu, da se je od pandemijskih 16 odstotkov v letošnjem šolskem letu znova znižal za 0,8 odstotkov, se je delež teh otrok in mladostnikov gibal okrog 13 odstotkov populacije. Delež visoko gibalno učinkovitih v populaciji je bil pred pandemijo okrog 13 odstotkov, vendar pri fantih v letošnjem šolskem letu ni prišlo do nobenega premika in jih je v populaciji še vedno 20 odstotkov manj kot pred pandemijo, medtem ko je pri dekletih bil opazen več kot štiriodstoten porast, kar pomeni da za predkoronsko ravnjo zaostajajo manj kot 10 odstotkov. S tega vidika lahko sklepamo, da je pri fantih zelo verjetno pogostejši pojav nižje samozavesti, ki je tudi povezana s povečanim tveganjem nasilništva. V preteklih letih smo že opozarjali, da se bo gibalna učinkovitost otrok in mladostnikov navidezno izboljševala zaradi tega, ker bodo generacije, ki so jo prizadela zapiranja šol in onemogočanje druženja ter organizirane športne vadbe, odhajale iz šolskega sistema, vanj pa bodo vstopale generacije prvošolčkov, ki so jih ti ukrepi v času, ko so bili še majhni otroci, najmanj prizadeli.

Primerjava razvoja letošnjih sedemletnikov, s stopnjo razvoja pred enim letom je pokazala, da so tako fantje kot dekleta svojo gibalno učinkovitost povečali za več kot 7 odstotkov, medtem ko so vse ostale starostne skupine dosegale zgolj neznatna izboljšanja, še pogosteje pa poslabšanja gibalne učinkovitosti. Nadaljnje analize bodo pokazale, če je mogoče napredek sedemletnih fantov in deklet povezati tudi s povečanim financiranjem oddelkov z dodatno športno ponudbo v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju osnovne šole.

Analiza prehranjenosti otrok in mladostnikov je pokazala, da se je delež preddebelosti v populaciji tako pri fantih kot pri dekletih v enem letu povišal in sicer za 2,3 odstotka pri fantih in za 0,8 odstotkov pri dekletih, že bolj očiten pa je bil porast debelosti, saj je ta pri fantih narasla za 4,1 odstotkov, pri dekletih pa za 4,6 odstotkov. Večanje zamaščenosti pri otrocih in mladostnikih potrjujeta tudi trenda indeksa telesne mase in podkožnega maščevja, saj se nadaljuje trend iz preteklih let, pri katerem kožna guba nadlahti narašča hitreje od indeksa telesne mase, kar kaže na vse večji delež maščobe in manjšanje deleža puste mase. Po predlanskem trendu izboljševanja in lanskoletni stagnaciji, lahko letos že govorimo o očitnejšem negativnem trendu telesnega in gibalnega razvoja otrok in potrebnem razmisleku, kako otrokom in mladostnikom omogočiti več telesne dejavnosti.

Poziv odločevalcem o vpeljavi obvezne ure športa na dan po celotni izobraževalni vertikali tako ni odveč. Dodatne odgovore o tem, kaj lahko s povečanjem obsega ur športne vzgoje dosežemo, bodo dale nadaljnje primerjave otrok, vključenih v oddelke z dodatno športno ponudbo v osnovni šoli ter mladostnikov, vključenih v program zMigaj, ki so bili vpeljani v letošnjem šolskem letu in bodo v naslednjem šolskem letu pokazali svojo stopnjo učinkovitosti. Po dosedanjih izkušnjah namreč intervencijski programi na področju telesne dejavnosti svoje učinke začnejo kazati po dveh letih delovanja.

(Vir: www.slofit.org)