Mag. Katarina Kesič Dimic

Mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def.: „Pri preusmerjenih levičarjih se lahko pojavi nešteto neprijetnih posledic”

Mag. Katarina Kesič Dimic je specialna pedagoginja. Ukvarja se z otroki s posebnimi potrebami, trenutno se najbolj posveča tistim s težavami pri učenju. Svetuje tudi staršem in učiteljem, vodi predavanja in delavnice. O otrocih s posebnimi potrebami je do zdaj napisala 12 knjig, je tudi avtorica mnogih člankov.

Kako je z ugotavljanjem levoročnosti pri otrocih in kako se kaže dominantnost roke pri najmlajših otrocih?

»Pri otrocih, ki so izrazito desno ali levoročni, se to pokaže dokaj zgodaj. Že pri enoletniku lahko opazimo, da pri igranju in hranjenju uporablja eno roko pogosteje. Nekateri otroci dlje časa uporabljajo obe roki, a dominantnost se ustali nekje do 8. leta. Glede preverjanja stranskosti je nekaj preprostih testov. Pred otroka na sredino mize (nikoli ne damo v roko) postavimo svinčnik in ga prosimo, naj kaj nariše. Damo mu glavnik, da se počeše. Šivanko, da zašije. Žogo, da meče. Žebljičke in podlogo. Zlaga kocke v stolp. Striže papir. Seveda pa se pri strokovnem ugotavljanju stranskosti v to še bolj poglobimo in preverimo več stvari.«

Kaj svetujete staršem, ki imajo otroka levičarja?

»Desnoročnim staršem je težko naučiti levičarja določenih veščin; tako se trudijo oboji – starši in otrok, pa kljub temu včasih rezultati niso pravi. Najbolje je, da svojega otroka učite določenih gibov tako, da sedite nasproti njega. Levoročen otrok je kot zrcalna slika desnoročnega starša. Stvari ga torej učite tako, kot da bi se gledal v ogledalu in bi ponavljal za njim. Uspeha ne pričakujte takoj, zagotovo pa bo prišel hitreje, kot če bi sedeli bočno ob otroku in mu skušali razložiti filozofijo leve z vašo desno roko. Poleg tega se zdaj na srečo dobijo tudi nalivna peresa za levičarje; nekatera celo z lokom, da bolje sedejo v dlan. Prav tako boste otroku olajšali delo, če mu boste kupili škarje za levičarje, ki se dobijo v vseh bolje založenih knjigarnah. Če ste desničarji, skušajte striči s temi škarjami z vašo desno roko in lahko boste razumeli, kako bi se počutil vaš otrok, če bi mu ponudili navadne škarje. Pri pisanju je zopet treba upoštevati določene zakonitosti. Levičar ima zvezek na levi strani z desnim robom poševno navzdol. Nagib zvezka naj bo tolikšen, da roka v času premika od rame tvori paralelno linijo z linijo zvezka (nekje pod kotom 45 stopinj). Včasih je nagib zvezka koristno povečati, če opazimo, da nagib črk ni pravilen. Ostale pripomočke in peresnico naj ima otrok na levi strani mize. Pri pisanju naj dlan počiva na mezincu, ki se naslanja na podlago, po kateri se premika. Zgornja stran dlani je rahlo nagnjena levo proti vrhu, tako da s podlahtnico tvori topi kot. Če ima otrok kljub prilagojenemu pisalu še vedno težave, mu lahko kupimo gumijaste ali penaste nastavke za pisalo, za boljši oprijem in manjše drsenje.«

Ali še vedno nekateri skušajo levičarje preusmeriti med desničarje? Kakšne so lahko posledice te preusmeritve?

»Preusmerjanje otrok doživlja kot neke vrste nasilje, kar je odvisno tudi od načina in časa, v katerem se preusmerjanje izvaja. Pri preusmerjenih levičarjih se lahko pojavi nešteto neprijetnih posledic, kot so na primer: govorne motnje (jecljanje), motorični nemir in spremembe vedenja, nevroze, padec učnega uspeha, motnje branja in pisanja, težave z grafomotoriko in hitrostjo zapisa, odpor do šole, odkrenljiva pozornost, okornost in počasnost, nočno in dnevno mokrenje in še bi lahko naštevali. Preusmerjanje levoročnosti lahko spremljajo različne težave. Izrazitejša kot je levoročnost, hujše so posledice preusmerjanja. Če je otrok že preusmerjen levičar in smo pri njem opazili določene prej omenjene težave in spremembe, ga raje pripeljimo k strokovnjaku; laično preusmerjanje nazaj na levo roko je namreč lahko neugodno ali celo škodljivo za otroka.«

V čem se levičarji še razlikujejo od desničarjev? Katere so ostale značilnosti pri levičarjih in so bolj izrazite od desničarjev?

“Danes študije celo kažejo, da je večina levičarjev bolj fleksibilnih pri rabi obeh rok kot desničarji. Samo pomislite na telefon z vrtečo številčnico, ročno nastavljive analogne zapestne ure, škarje, odpirače konzerv, žarnice, palice za golf, glasbene inštrumente, ročna orodja, kuhinjske pripomočke in podobno. Če želi levičar normalno živeti, mora znati tisto, česar desničarju nikoli ni treba.”

Ali se levičnost kaže le oziroma izključno v dominantnosti roke?

»Ne, dominantnost se izraža povsod, kje imamo parne organe. Že s prostim očesom lahko ugotovimo, da imamo en organ vedno rahlo večji od drugega. Pri otrocih s težavami pri učenju (še posebej pri branju) preverjamo tudi dominantnost očesa, pa tudi ušesa in nog. »

Levičarstvo se danes preiskuje zgolj kot zanimiv in kompleksen fenomen. V mnogih kulturah v zgodovini so levičarji veljali za nečiste, katoliška cerkev jih je pred stoletji razglasila celo za služabnike hudiča. Zakaj so bili v različnih družbah v zgodovini levičarji tako diskriminirani?

“Vsaka družba, vsaka kultura zapove norme. V vsakem obdobju so tisti, ki tem normam ne ustrezajo in poskrbi se, da so ali preganjani ali institucionalizirani. Verjamem, da so se mnogi preusmerili sami, da ne bi bili deležni pregona ali posmeha. V preteklosti so imeli levičarji nemalo težav, saj je bila družba naravnana strogo proti njim. V davnih časih so levoročne otroke celo obtožili sodelovanja s čarovnicami, za časa naših babic pa so jih učitelji s šibo tepli, če pri pisanju niso uporabljali »ta lepe roke«.

Med levičarji najdemo veliko število pomembnih osebnosti, ki so krojili svetovno zgodovino – egipčanski faraon Ramses, Julij Cezar, Aleksander Veliki, Ivana Orleanska, Leonardo Da Vinci, Michelangelo, Pablo Picasso, Isaac Newton, Albert Einstein, Napoleon, Beethoven, Mozart, Mark Twain, Hans Christian Andersen, Nietsche, Benjamin Franklin, Marie Curie, Mahatma Gandhi, Charlie Chaplin, Jimmy Hendrix, Bob Dylan, Paul McCartney, Bill Gates, zelo veliko ameriških predsednikov…in ta spisek se še kar ne konča… Kaj menite o tem?

»Morda znajo razmišljati na načine, ki desničarjem niso dostopni. Znano je, da je leva hemisfera bolj logična, desna pa bolj umetniška. In ravno to nam morda pojasni, da so v odgovorih bolj originalni.«

Nekatere raziskave so pokazale, da je nesorazmerno velik odstotek levičarjev tudi med vrhunskimi športniki. Npr. največji nogometaši na svetu v zgodovini so levičarji ( Diego Maradona, Pele, Ferenc Puskas, Lionel Messi, Johan Cruyff, Bobby Charlton, Ruud Gullit…), mnogi teniški igralci (Monika Seleš, Martina Navratilova, John McCnroe itd). Kaj so po vašem mnenju prednosti levičarjev v športu? »

Če se spomnim na svoje izkušnje z mojim možem (ki je levičar), je popolnoma logično. Izjemno težko je z njim igrati tenis ali squash, še težje namizni tenis. Sploh pri prvi igri squasha, ko sva se komaj poznala in nisem vedela, da je levičar (saj veste, da tega ne ugotavljamo, ko smo zaljubljeni).

Ali je med levičarji več moških kot žensk?

»Menda več moških.«

Kaj pa obojeročnost ?

“Poznamo tudi osebe, ki so obojeročni (ambidekstrija). To pomeni, da zlahka uporabljajo obe roki enakovredno. Nekateri lahko celo pišejo z obema rokama vzajemno. Je pa res, da so kot otroci lahko na začetku zaradi svoje obojeročnosti precej zmedeni.”

Se pravi, da lahko na koncu ugotovimo, da je levoročnost le neka posebnost oziroma naravni fenomen, ki pa zahteva nekoliko več pozornosti in potrpežljivosti v učenju levoročnih otrok ter vedenja o tem s strani vzgojiteljev, učiteljev in staršev. Ali bi k temu še kaj dodali?

»Za konec morda dodam anekdoto mojega levoročnega moža. Kot otrok je zlomil blizu 10 ključev za vhodna vrata, ker je vedno zaklepal v napačno smer in v prepričanju, da mora bolj na silo (ker pač ni več šlo), je ključ zlomil. Polomil je celo tistega, ki ga je njegov oče s ključavnico vred prinesel iz Nemčije. Torej , veliko strpnosti in enostavnih metod pri pojasnjevanju in učenju določenih veščin.«

B.B.