Andreja Turk: “Všeč mi je timski duh in da se vsi podpiramo.”

Kdo je 27-letna Andreja Turk, ki od lanskega avgusta službuje v pisarnah BEC-a, kot vodja financ in administracije pri Evropski badmintonski zvezi? Ljubiteljem slovenskega badmintona je popolnoma neznana, a kot sama ponosno pove, je dobila službo brez vsakršnih zvez in poznanstev…! Pred dobrima dvema letoma jo je pot iz njene rodne Suhe krajine, vasi blizu Žužemberka, ponesla vse do »severnega Pariza«, v Kopenhagen…

 

Od lanskega leta ste v službi pri Evropski badmintonski zvezi kot vodja financ pri BEC? Slovenskim ljubiteljem badmintona ste nepoznani, kako ste uspeli dobiti to zanimivo službo?

»Ja, prav imate, vodja financ in administracije sem od avgusta 2019. Zavedam se, da slovenskim ljubiteljem badmintona nisem znana, saj na profesionalni ravni nisem igrala badmintona. Badminton sem igrala kot otrok in najstnica, vendar samo za zabavo. Imam magisterij iz menedžmenta v javni upravi in med študijem sem opravljala različne študentske zaposlitve v finančno-računovodskih podjetjih. Po končanem šolanju sem se preselila na Dansko, kjer sem nekaj časa iskala administrativna dela v svetu športa. Ko sem zasledila, da Badminton Europe išče administrativnega uslužbenca, sem se počutila dolžno zaprositi za to delovno mesto. Zdi se, da je razgovor za službo šel zelo dobro, saj sem danes tukaj in se počutim resnično privilegirano, da lahko sodelujem s tako neverjetnimi ljudmi, ki imajo vsi strastno željo in interes za razvoj badmintona po vsej Evropi.«

 

Od kod prihajate? Ali je bila to le karierna priložnost in slučaj, da ste pristali v pisarni BEC-a?

»Prihajam iz Suhe krajine, vasi blizu Žužemberka. Seveda je bila odlična priložnost, da lahko začnem svojo kariero pri tako pomembni športni organizaciji v Evropi. V svetu športa sem si že od nekdaj želela sodelovati s financami in administracijo, tako da sem resnično aktivno zasledovala takšna delovna mesta. Položaj sem dobila, ne da bi kogarkoli od znotraj poznala in sem zelo ponosna, da sem tukaj, kjer sem danes.«

 

Ali ste že v popolnosti spoznali delovanje BEC-a? Kaj vam je pri vašem delu najbolj zanimivo?

»BEC je kompleksna konfederacija z veliko različnimi pristojnostmi, ki so usmerjena v razvoj badmintona v Evropi. Služba mi vsak dan ponuja priložnost, da se naučim novih stvari in sedaj že verjamem, da razumem celotno delovanje BEC-a. Zelo sem vesela svojih sodelavcev in imam občutek, da se nenehno učimo drug od drugega. Všeč mi je timski duh in da se vsi podpiramo. Najbolj zanimivo pri mojem delu je, da dva dneva nikoli nista enaka. Vedno imam različne naloge in v vsem tem času sem pridobila že veliko različnih izkušenj. Vedno uživam v stiku z našimi 54 članicami, federacijami, in veseli me, da vsakič, ko službeno potujem, srečujem nove in zanimive ljudi.«

 

Koliko časa ste že na Danskem in kje živite?

»Na Danskem živim točno dve leti in dva meseca. Živim na jugu Kopenhagna, blizu letališča, tako da moja domovina ni nikoli daleč.«

 

Danska je dežela badmintona in je daleč najuspešnejša evropska država v tem športu. Ima okoli 700 badminton klubov. Kako se čuti ta utrip badmintona v tej deželi?

»Zagotovo se takoj občuti, da je badminton del identitete vsakega Danca. Večina Dancev igra badminton že od otroštva in je ta šport na Danskem med TOP 3 po množičnosti igralcev skupaj z nogometom in rokometom. Velika danska imena badmintona, kot sta Viktor Axelsen in Anders Antonsen prav tako pomagata navdihniti mlajše generacije nad igranjem badmintona na Danskem.«

 

S kom vse se srečujete v pisarnah BEC-a? Ste se že spoznali z vsemi pomembnimi možmi evropskega in svetovnega badmintona?

»V pisarni BEC smo razdeljeni na manjše oddelke, ampak vsi redno delamo skupaj. Sama sem odgovorna za organizacijo sestankov upravnega odbora, ki se zgodijo štirikrat letno, in sestankov Komisij, ki se zgodijo dvakrat na leto. Sem tudi v ekipi za organizacijo BEC kongresa in tako sem posledično pogosto v stiku z delegati članic federacij in članov odbora BEC.«

 

Ali ste tudi kaj v stikih z Badmintonsko zvezo Slovenije?

» S slovensko zvezo nisem kaj več v stikih, kot recimo z drugimi nacionalnimi federacijami. Seveda je vedno lepo, ko potujem naokoli in srečujem Slovence, kajti vedno je lepo slišati domači jezik. Vesela sem, da lahko ponudim slovenski pridih trdega dela in odločnosti v mednarodni pisarni v BEC.«

 

Kako poteka vaše delo v teh dneh, ko badminton na nek način miruje in ni turnirjev zaradi COVIDA-19?

»Kot vsi ostali na Danskem tudi jaz trenutno delam od doma. Veliko dogodkov v badmintonu je bilo prestavljenih, kar je seveda razočaranje, vendar je bil nujen ukrep. Naša ekipa je odločena, da se vrne še močnejša po tej težki situaciji.«

 

Kako se Danska spopada z koronavirusom? Kakšne so omejitve in ukrepi?

»Vsi javni uslužbenci so bili poslani domov. Vsem zasebnim podjetjem so priporočili, da čim več zaposlenih pošljejo domov, da delajo od doma. Šole, vrtci in javne ustanove so zaprte. Vsi športni objekti in fitnes centri so zaprti. Zbiranje več kot 10 ljudi je postalo nezakonito (razmišljajo, da bi ukrep omejili na 2 osebi). Edine odprte so trgovine s hrano in vsakodnevnimi izdelki, zaprte so tudi meje. Vlada vsem državljanom svetuje naj ostanejo doma. Vlada je podjetjem pripravila tudi sveženj pomoči, s katerim so nadomestili plače in izgube dohodka, da bi podjetjem pomagali skozi krizo.«

 

Ali ste opazili kakšne posebnosti pri Dancih oz. v življenju na Danskem, ki so vas presenetile?

“Večina Dancev živi zelo sproščeno življenje, ki rada preživlja svoj čas na “brunch-u” in v kavarni. Danci se ne obremenjujejo preveč, da bi se predstavljali kot “popolni” narod. Všeč jim je izraz “hygge”, kar bi se lahko prevedlo kot “prijetno”. Največja težava na Danskem je vreme.”

 

Vedno ko Slovenci nekaj časa živijo v tujini, gledajo na domovino nekoliko drugače. Kako spremljate dogajanje v Sloveniji od zunaj? Kaj imajo Danci, česar mi nimamo in kaj ima Slovenija, česar Danska nima?

»Seveda bo Slovenija zame vedno ostala najlepša država, kjer imamo najlepšo naravo in prijazne ljudi. Po mojem mnenju je izobraževalni sistem na Danskem zelo kvaliteten in ustvarja veliko priložnosti za študente v državi. Opažam, da študentje vzamejo svoje izobraževanje zelo resno. Druga stvar, ki mi je na Danskem zelo všeč je, da veliko kolesarijo. V Kopenhagnu jih velika večina kolesari in v mestu je več koles kot avtomobilov. Zagotovo ima Slovenija bolj okusno hrano. Nič ne premaga domače goveje juhe z rezanci in potice! Na Danskem je vreme zelo slabo v primerjavi s Slovenijo.«

 

Je danščina težka? Povejte kaj v danščini, kar bi Slovenci radi slišali…?

“Danski jezik je daleč najtežji jezik za učenje. Poskušam se ga naučiti, vendar je izgovorjava res težka. Spomnim se, ko sem prvič prišla na Dansko, so Danci želeli, da izgovorim “Rød grød med fløde”, kar je tradicionalna danska sladica. Seveda mi niti približno ni uspelo. Če pa želite kaj povedati v danščini, se nikoli ne zmotite z besedo “Tak”, kar pomeni hvala.”

 

B.B.