Dr. Miha Šepec: “Hitrost je poleg dobre tehnike, največja prednost dobrega igralca.”

Preberite zanimiv intervju z nekdanjim odličnim badmintonistom Miho Šepcem, ki je danes eden najvplivnejših slovenskih pravnikov. Še vedno trenira otroke in mladince pri BK Olimpija. V svoji karieri je bil znan po izredno močnem “smashu”, tako so v Švici celo poimenovali vajo po njem, kot »Šepec Smash«! Kakšna je njegova filozofija badmintona in kakšen nasvet bi dal mladim badmintonistom…?

 

Kdaj ste se v mladih letih prvič spoznali z badmintonom? Ali je bil badminton vaša prva športna izbira?

» Z badmintonom sem se spoznal že pri petih letih, saj je bil moj oče trener v klubu Olimpija, tako da me je včasih vzel s sabo na trening. Trenirati pa sem začel pri kakšnih desetih letih. Malo sem igral tudi košarko, a badminton je bil šport, ki me je nato bolj pritegnil, verjetno tudi zato, ker je bil to šport mojega očeta in mame.«

Badminton klub Olimpija je najstarejši slovenski klub z številnimi uspehi in naslovi. Od koga ste se največ naučili?

»Zagotovo od očeta, ki me je spremljal in treniral od samega začetka – na treningih in turnirjih. Veliko sem se naučil tudi od takrat najboljšega igralca v klubu, Andreja Poharja, s katerim sva veliko skupaj trenirala.«

Kateri so vaši največji uspehi v badmintonu? Na katero tekmovanje vas vežejo najlepši spomini?

»Največ uspehov sem dosegel v mladinski konkurenci. V mladinski konkurenci na domačih tleh imam več kot 20 zlatih naslovov. Dvakrat zapored sem zmagal evropsko mladinsko lestvico, dvakrat tudi odprto mladinsko prvenstvo Francije (enkrat pa sem bil drugi), kjer je bila konkurenca izjemno močna, prav tako je bilo občinstva v finalu res veliko, tako da imam na to še posebej lepe spomine.«

Na državnih prvenstvih beležite dva naslova državnega prvaka v dvojicah, skupaj z Andrejem Poharjem (2005 in 2007). Kaj je vam bilo bliže – tekmovati v posamični konkurenci ali v dvojicah?

»Posamično, seveda, sem pa bil v članski konkurenci precej bolj uspešen v dvojicah. Z Andrejem sva bila tudi 9. na evropskem prvenstvu in 17. na svetovnem prvenstvu, tako da so to zelo lepi dosežki.«

Ali je vam kakšen dvoboj na mednarodni ravni še posebej ostal v spominu?

»Po vsej verjetnosti je to poraz na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer sem kot 3. nosilec pričakoval visoko uvrstitev, a nato pa žal zaradi slabe igre in neugodnega danskega nasprotnika izgubil že pred zastavljenim ciljem – uvrstitve med najboljših osem.«

Ali se še aktivno ukvarjate z badmintonom oz. se še udeležujete tekmovanj?

»Igram skoraj vsak teden, ali na treningih z mladinci, ali pa z Andrejem. Za tekmovanja žal nimam več časa, niti telesne pripravljenosti, da bi lahko uspešno konkuriral mlajšim igralcem.«

Pred dvema letoma ste nastopili na članskem državnem prvenstvu v Medvodah, ko ste kar dodobra namučili mnogo mlajše igralce in se uvrstili celo v finale v posamični konkurenci in osvojili srebrno medaljo. Izkušnje veliko štejejo pri badmintonu, mar ne?

»Izkušnje seveda pomagajo, še bolj pa mi je na državnem prvenstvu koristilo to, da sem bil močnejši in hitrejši od vseh ostalih (vse do poškodbe, takoj na začetku prvega seta finala, zaradi česar finala nisem mogel odigrati). Po mojem mnenju je hitrost poleg dobre tehnike, največja prednost dobrega igralca, saj če dobiš žogo vedno pred nasprotnikom, on pa zaostaja, potem si ti tisti, ki vodi igro in zelo verjetno tudi zmaga.«

Pri Olimpiji tudi trenirate otroke?

»Da. Otroke in mladince. To mi je precej večje veselje, kot treniranje starejših.«

Kakšna je vaša filozofija badmintona?

»Biti najboljši. Samo zmaga šteje. Poražencev se nihče ne spomni.«

Blizu Olimpije sem od nekoga slišal, da ste imeli menda najmočnejši »smash«?

»Ja, to je res. V mladosti me je oče stalno silil v »smashiranje«, zaradi česar sem razvil izredno hitro in močno zapestje, ki je ključno za dober “smash”. V Švici so celo poimenovali vajo po meni, kot »Šepec Smash«.«

Ali kaj spremljate dogajanje v slovenskem badmintonu? Se je badminton kaj bistveno spremenil od časov, ko ste sami dosegali največje uspehe?

»Spremljam bolj malo. Ne bi rekel, da so kakšne bistvene spremembe. Badmintonska zveza ima več denarja, s čimer lahko igralcem nudi več. Najboljši člani pa so precej mlajši, kot v mojem času. Opazno je pomanjkanje igralcev po 25. letu starosti, ki bi predstavljali nekakšno oviro, preko katere bi morali mlajši igralci. To za domači tekmovalni badminton po mojem ni dobro.«

Po izobrazbi ste doktor pravnih znanosti in predavatelj na mariborski Pravni fakulteti. Ali je pravo za vas v življenju vedno predstavljalo večji izziv, kot športno udejstvovanje?

»V mojem mladostnem obdobju je bil šport vedno na prvem mestu, pravo pa le kot sekundarna dejavnost in izobrazba, ki sem jo moral pridobiti. Šele pri starosti okoli 26 let pa se je to začelo spreminjati in pravo mi je vedno več pomenilo, tako da danes mi je to prvi izziv, v katerem »tekmujem«, da bi bil eden izmed najboljših.«

Konec lanskega leta ste bili deležni posebnega priznanja, saj ste bili izbrani med 10 najvplivnejših pravnikov v Sloveniji. Kaj vam to pomeni?

»Je zelo lepo priznanje, na katerega sem izredno ponosen. To »tekmovanje« poteka na podlagi glasovanja celotne pravne skupnosti, pri čemer sem sam zagotovo dobil večji del glasov od svojih študentov, za kar sem jim še posebej hvaležen, saj to pomeni, da dobro poučujem in sem na pravi poklicni poti.«

Če se vrnem k badmintonu – Kakšen bi bil vaš nasvet vsem mladim navdušencem badmintona, ki jih je tudi na Koroškem vse več?

»Pridno trenirajte. Badminton je izredno lep, eleganten, inteligenten, a tudi zelo zahteven šport. Nudil vam bo ogromno in prepričan sem, da vam bo ob dobri družbi, pustil predvsem veliko lepih trenutkov in spominov.«

 

B.B.