Dr. Tjaša Dimec Časar: “Večina športnikov in trenerjev pripisuje od 40-90% uspeha mentalnim dejavnikom!”

V soboto, 19. oktobra 2019 v času od 10.30 -12.00 bo potekalo v zeleni dvorani OŠ Koroški jeklarji (vhod s strani Glasbene šole) predavanje Dr. Tjaše Dimec Časar na temo: Vloga športnega psihologa in strokovne psihološke priprave v športu. Že pred leti smo v reviji Karizma opravili intervju s Tjašo Dimec Časar z naslovom:« Tekmovanje predstavlja za športnika izredno stresen dogodek.« Nekaj povzetkov iz tega intervjuja si preberite spodaj….

Kaj vse zajema športna psihologija in kje so na tem področju v svetu najnaprednejši?

»Športna psihologija zajema veliko vsebin. Ukvarja se z učinki anksioznosti na športnikovo aktivnost, psihološko pripravo, osebnostjo, skupinsko dinamiko, agresivnim vedenjem v športu, motivacijo (postavljanje ciljev…), izboljševanjem koncentracije, odnosi s trenerjem, uravnavanjem razmišljanja, športnimi poškodbami in procesi psihične rehabilitacije ter še z mnogimi specifičnimi temami, ki so pri delu s športniki in njihovimi trenerji trenutno aktualne. Največ strokovnjakov s področja psihologije športa prihaja iz držav »bivše« Vzhodne Evrope in Severne Amerike (ZDA in Kanada).«

Ena od značilnosti slovenskega športa je, da imajo v začetku športne kariere veliko vlogo starši, celo večjo kot trenerji, predvsem zaradi tega, ker je večji del financiranja na plečih staršev. Odnos starši – športnik je zagotovo zelo pomemben pri nadaljnjem razvoju športne kariere. Kakšna mora biti vloga staršev in katere so njihove najpogostejše napake?

»Vloga staršev je spodbujanje interesa, čustvena podpora, sprejemanje in soočanje s porazi. Starši imajo tudi pomembno vlogo pri blaženju učinkov različnih dejavnikov (gledalci, učitelji, trenerji, sodniki, športni klubi), ki so povezani z ukvarjanjem s športom in vplivajo na športnikovo kariero. Njihove najpogostejše napake se kažejo v pomanjkanju pozitivne podpore (otroka ne pohvalijo, ko nastopa uspešno in pogosteje kažejo negativne kot pozitivne občutke), pri uporabi strahu, kazni in odtegovanju ljubezni ter v njihovem spremenljivem obnašanju, kar povzroča pri otroku negotovost in prestrašenost. Starši se moramo zavedati, da otrok po izgubljeni tekmi oz. slabem rezultatu potrebuje predvsem našo pozornost. Potrebno mu je pokazati, da ni izgubil naše ljubezni. Vsekakor pa ne potrebuje “strokovne starševske analize” vzrokov njegovega neuspeha.«

Kakšne vrste motivacije poznamo in zakaj so nekateri športniki bolj motivirani kot drugi? Od česa je odvisna stopnja motiviranosti pri športniku?

»V športu najpogosteje govorimo o storilnostni motivaciji. Pozitivna storilnostna motivacija predstavlja potrebo po dosežkih, pri negativni pa gre za težnjo po izogibanju kazni oz. neuspehu in posledicam. Sledi koncept intrinzične in ekstrinzične motivacije. Intrinzična izhaja iz notranjega zanimanja (veselje, zabava, druženje…) in je vedno pozitivna, pri ekstrinzični ali zunanji pa gre za zunanje motive (denar, slava, ugled…) in je lahko pozitivna ali negativna. V športu je zelo pomembna tudi ustrezna mera samomotivacije, ki izraža sposobnost športnikove samokontrole motivacije. Nekateri športniki so bolj motivirani kot drugi, ker uživajo v svoji športni panogi, se točno zavedajo, kaj jih žene in kakšne motive bi morali zadovoljevati, so samodisciplinirani, vztrajni in se aktivnosti lotijo pod nadzorom, sistematično in s postavitvijo nekih ciljev. Trenerji lahko dosežejo ohranjanje visoke motivacije skozi celo sezono predvsem z jasno postavljenimi cilji, poznavanjem športnikovega incentivnega sistema, z ustrezno sestavo aktivnosti za izboljšanje dosežkov ter s strukturiranjem optimalne situacije okolja, ki omogoča doseganje ciljev.«

Dobra fizična priprava je osnovni pogoj za pripravo na psihološkem nivoju. Kakšna je ta povezava med umom in telesom?

»V športu je fizična priprava poleg tehnične in taktične osnovni pogoj za vključevanje psihične priprave. Za vrhunski rezultat je potrebno biti dobro pripravljen na vseh štirih nivojih. Koncentracija, ki je v športu ključnega pomena, je tista psihična značilnost, ki je najbolj povezana z dobro fizično pripravo. To pomeni, da se športnik s slabšo kondicijo prej utrudi, kar vpliva na padec njegove koncentracije in posledično slabši nastop. Psihična priprava brez dobre fizične priprave torej ne more biti uspešna. To zelo dobro prikazuje preizkus našega uspešnega smučarja Roka Petroviča, ki je 2 meseca treniral le s pomočjo vizualizacije oz. predstavljanja (brez fizične priprave in smučanja). Ko je po dveh mesecih prišel na tekmo, je odlično odpeljal do 1. vmesnega časa, nato pa je zaradi groznih krčev moral končati svoj nastop. Njegov preizkus je jasen dokaz, da je psihična priprava učinkovita le v povezavi z ostalimi vrstami priprave.«

Kaj pomeni stanje odličnosti?

»Stanje odličnosti v športni psihologiji imenujemo tudi »flow« občutek oz. občutek »preplavljanja«. V to stanje vstopajo športniki, ki uživajo v tem, kar delajo. Verjetno ni športnika, ki ne bi poznal tega izredno pozitivnega občutka, ko pri izvajanju aktivnosti pozabi na osebne probleme, izgubi občutek za čas, počuti se izredno močan, kompetenten in poln samokontrole.«

Ljudje smo različnega karakterja, temperamenta in pri tem se mi zdi zanimiva kontrola nad čustvi. Športniki se seveda različno odzivajo v različnih stresnih situacijah – pred tekmami, med tekmami in po tekmovanjih. Kaj je pri tem pomembno vedeti?

»Tekmovanje predstavlja za športnika izredno stresen dogodek. Mnogi športniki poročajo, da čutijo močno napetost že nekaj dni pred tekmovanjem. Le-ta pogosto tik pred štartom doseže višek, takoj po štartu oz. začetku tekmovanja pa se je mnogi skoraj popolnoma znebijo. Potekmovalno napetost lahko prepoznamo v agresivnem vedenju in depresivnosti ali pa na drugi strani v evforiji in zvezdništvu. Seveda je vse odvisno od zmage ali poraza.«

Triatlonec Matej Markovič, ki je v desetih dneh odtekel deset maratonov, je med drugim dejal: «Vse je v glavi, vsak to zmore«. Koliko »športa« je v glavi?

»Večina športnikov in trenerjev pripisuje od 40-90% uspeha mentalnim dejavnikom.«

(povzetek iz intervjuja- Športna psihologinja Tjaša Dimec Časar: “Tekmovanje predstavlja za športnika izredno stresen dogodek!”, revija Karizma)