Leto 2019 – 100 let organiziranega športa na Koroškem

V iztekajočem se letu sta športno zelo zaznamovala dva devetnajstletnika, ki sta ob koncu 2018 zasluženo prejela naziva najboljših športnikov v državi. Dva športna »čudeža«, rojena leta 1999, ki vsak na svojem športnem področju presegata vse možne mejnike. Seveda je govora o košarkarju Luki Dončiču in športni plezalki Janji Garnbret. Luka kot novinec v ligi NBA preseneča ameriško javnost iz dneva v dan, takorekoč iz tekme v tekmo, ko so tudi največji skeptiki že spoznali in priznali, da gre za košarkaškega čudežnega dečka, kakršnega že lep čas niso videli, vse od časov Michaela Jordana, Magic Johnsona, Larry Birda naprej in ki je prišel v Ameriko iz države na sončni strani Alp. Korošica Janja Garnbret je s komaj devetnajstimi leti v športnem plezanju osvojila že skoraj vse in že sedaj velja za najboljšo športno plezalko vseh časov… Še na enega devetnajstletnika ne smemo pozabiti, ki prihaja iz naših krajev – na nogometaša Jako Bijola iz Vuzenice. V tem letu se je izstrelil med same zvezdnike nogometne igre, ko se je preselil v Moskvo, kjer je že potrdil svoj razkošen talent z igranjem v Ligi prvakov. In tako smo na Koroškem bogatejši še za enega izjemnega športnika, za katerega bomo v prihodnje stiskali pesti na mednarodnem prizorišču. Sam se ga še spominjam, kot devetletnika, ko se je leta 2008 na Ravnah udeležil treninga v okviru Športnega dneva s Tino Maze. Takrat je bil še navdušen smučar, a danes je na dobri poti, da si ustvari zelo uspešno nogometno kariero…Šport je  ravno zaradi tega lep in vznemirljiv, ker daje možnosti vsakomur. Slovenci smo resnični fenomen v svetovnem merilu. Znanje, ki ga premore ta naš narod je neverjetno in izvira iz naše bogate športne dediščine, katere so bili začetniki Sokoli.

Ko smo že pri številki 19 – se vrnimo v leto 1919, ki je zelo pomembno vplivalo na koroški šport. Takrat je z ustanovitvijo prvega sokolskega društva na Koroškem, pomenilo pravzaprav začetek organiziranega športa na Koroškem. V prihajajočem letu bo torej minilo natanko 100 let organiziranega športa na Koroškem, ki je pomemben jubilej, katerega velja še posebej obeležiti. 13. oktobra 1919 je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v Slovenj Gradcu, 22. novembra 1919 v Guštanju in v naslednjih letih še v ostalih krajih na Koroškem. Sokoli so bili nekakšen znanilec organizirane vadbe v Sloveniji. Od druge polovice 19. stoletja so pomembno vplivali na izgrajevanje slovenske nacionalne zavesti. Leta 1863 je bilo ustanovljeno slovensko telovadno društvo Južni Sokol v Ljubljani, ki je hkrati tudi obletnica splošne organizirane telesne kulture v Sloveniji. Sokoli so gojili samozavest, da Slovenci, po telesu in duhu ne zaostajajo za drugimi narodi, ter se z njimi lahko enakovredno kosajo. Sokolski domovi so pred stoletjem rasli kot gobe po dežju in zgrajeni so bili v skoraj vsakem malo večjem slovenskem kraju. Povezovali so več kot 40.000 članov, ne glede na spol, starost ali socialno pripadnost. Poudariti je treba, da so Sokoli izvajali prvo organizirano in strokovno vodeno telesno-kulturno dejavnost na slovenskih tleh. Poskrbeli so za strokovni jezik na področju telesne kulture, ki ga uporabljamo še danes. Sokoli so prvi osvajali medalje na največjih tekmovanjih, čeprav takrat še nismo imeli države – osvojena je bila prva zlata olimpijska medalja in prva zlata medalja na svetovnih prvenstvih!

In ravno v teh prazničnih dneh  mi slučajno v roke prideta dve knjigi o športu, iz leta 1971 in 1972. Dve debeli enciklopediji, Knjiga o športu 1 in Knjiga o športu 2, ki v tistem času prvič vsestransko predstavljata šport pri nas in v svetu. Pri nastanku teh dveh knjig je sodelovalo 60 znanih športnih delavcev. Res zanimivo branje z današnje perspektive in še en dokaz več, kako se svet skozi čas spreminja…Zelo natančno so v obeh knjigah predstavljeni športi, ki so v tistem obdobju, tj. konec šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pomenili kaj v svetu in pri nas. Zelo zanimivo je ob tem spoznanje, da so nekateri športi tistega časa dobesedno izginili iz našega prostora in jih danes ne poznamo več. To velja npr. za hazeno, za katero še verjetno nikdar niste slišali. Hazena je bila nekakšna češka ženska oblika rokometa. V tej športni igri je jugoslovanska ženska ekipa leta 1934 osvojila naslov svetovnih prvakinj. Potem so tu še nekateri dandanes nepoznani športi, kot so npr.: Indiaca, pelota, bandy, raffball, schlagball, in celo žoganje s pestjo…Ti športi so skozi čas izginili iz širšega javnega prostora, nekateri so se obdržali le v maloštevilnih državah, vendar njihov razvoj ni šel v smeri množičnosti oziroma širše priljubljenosti po celem svetu.

V tej knjigi je predstavljen tudi badminton, ki je takrat veljal še za zelo novi šport v Sloveniji, s le približno 15-letno zgodovino na naših tleh. Nekaj takega, kot je danes konec leta 2018, tudi zgodovina organiziranega badmintona na Ravnah na Koroškem. Leta 2003 smo namreč prvič dobili možnost rekreativnega igranja v telovadnici in takrat so se zarisala prva štiri igrišča v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca, kar je pomenilo osnovo za razvoj te igre na Ravnah. Leta 2016 se je v telovadnici OŠ Koroški jeklarji pridobilo še naslednja štiri zarisana igrišča…, in zelo blizu je že dan, to bo v začetku leta 2019, ko bo nova večnamenska dvorana v Kotljah odprla svoja vrata, in v tej dvorani bodo ustrezni pogoji tudi za igranje badmintona. Vsaj upamo lahko, da bo tako badminton imel svojo svetlo prihodnost in ne bo doživel usode nekaterih prej omenjenih.

Šport razvijamo ljudje in zato je pomembno, da vsi skupaj spoštujemo slovensko športno dediščino, ki je omogočila postopni razvoj slovenskega športa vse do danes – in ni slučajno, da imamo danes Dončiča, Garnbretovo, tudi badminton… Če bomo spoštovali celotno zgodovino slovenskega športa, bomo lažje razumeli sedanji trenutek športa, in skupaj lahko uspešno načrtovali prihodnost…

Vse dobro v novem letu – 2019!