Mag. Tadej Šeme, predsednik BZS: “Imamo dobro osnovo, saj je badminton ljudem blizu, potrebno je le trdo delati, verjeti in delovati v pravo smer.”

Na sliki: Mag. Tadej Šeme (desno) s podpredsednikom Miho Horvatom na mednarodnem turnirju v Medvodah

Na letošnji skupščini BZS ste postali novi predsednik Badmintonske zveze Slovenije. Katere glavne smernice in usmeritve ste si zastavili za prihodnje obdobje?

»Skupščina BZS mi je zaupala mandat v obdobju 2018-2022. V tem obdobju si želimo nadaljevati uspešno delo z reprezentancami in ga še nadgraditi z širitvijo strokovne ekipe s strokovnjaki z različnih področij. Želimo si povezovanja vseh slovenskih klubov in dobre komunikacije z njimi. Zelo pomembna naloga je tudi širjenje badmintona v vse regije v Sloveniji. Ob vsem tem pa nam je osnovno vodilo transparentno in učinkovito delovanje vseh organov BZS.«

Za tiste, ki vas morda še ne poznajo, od kdaj se ukvarjate z badmintonom in kako ste bili do sedaj vpeti v badminton?

»Sam sem začel s treningi ob koncu osnovne šole in nato nadaljeval do konca študija. V članski konkurenci sem v Sloveniji dosegel kar nekaj uspehov (medalja na članskem državnem prvenstvu, 2. mesto na končni slovenski jakostni lestvici za dvojice…), tri leta pa sem se udeleževal tudi mednarodnih turnirjev po Evropi. V tujini sicer nisem dosegel vidnejših uspehov, sem pa pridobil zelo pomemben stik z vrhunskim badmintonom. Take izkušnje sem pridobil tudi na dvomesečnih pripravah v Indiji leta 2003 in v Indoneziji leta 2004. Po končani tekmovalni poti sem se posvetil trenerskemu delu v svojem matičnem klubu BK BIT. Eden mojih prvih varovancev je sedaj tudi pomemben člen v članski reprezentanci.«

V prejšnjem vodstvu ste bili vodja tekmovalne komisije pri BZS. V zadnjih letih se je v mladinskih kategorijah znatno povečalo število tekmovalcev na turnirjih. Ali se obetajo kakšne spremembe sistema tekmovanj?

»Program panožnih športnih šol oz. finančna pomoč tekmovalno usmerjenim klubom se je izkazala za zelo uspešen projekt. Posledica tega je tudi veliko povečanje števila mladih tekmovalcev, kar smo si seveda želeli. Prilagoditev tekmovalnega pravilnika je sedaj logična posledica in 2. junija je bil v Ljubljani že opravljen posvet vseh slovenskih klubov na to temo. Menim, da smo pravilnik ustrezno prilagodili, sprejet pa bo na naslednji seji UO BZS.«

Odslej bo vodja TK Maja Pohar Perme. Ali se obetajo še kakšne spremembe glede tekmovalnega pravilnika?

»Verjamem, da bo Maja dobro nadaljevala delo, zato je bila tudi postavljena na to pozicijo. Potrebno je bilo prilagoditi tekmovalni pravilnik in obenem tudi pravilnik o organizaciji tekmovanj (POT). Bistveno je namreč, da predvsem v najmlajših kategorijah tekmovanja ne trajajo predolgo, hkrati pa da so poštena do vseh nastopajočih. Tako je nujno, da najbolj obiskani turnirji potekajo v večjih dvoranah in so dobro organizirani. Ob spremembah TP in POT je potrebno veliko pozornosti nameniti ustreznemu oblikovanju koledarja tekmovanj in določanje samih organizatorjev posameznih turnirjev.«

Ljubljana je bila center badmintona že v bivši državi, in je dala v preteklosti ogromno število vrhunskih igralk in igralcev in kjer je skoncentrirano še vedno največ znanja v slovenskem prostoru. Ali ste kaj razmišljali, da bi nekdanje legende slovenskega badmintona še bolj vključili v samo delo in razvoj slovenskega badmintona?

»V samem delu in razvoju slovenskega badmintona je zelo aktivna moja generacija, starejši pa so žal videli priložnosti drugje. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da npr. družina Pohar aktivno sodeluje pri oblikovanju strokovne literature. Je pa ideja BZS tudi, da privabi čim več bivših tekmovalcev k aktivnem sodelovanju. Mislimo, da bi bilo zelo dobro, če bi več le-teh nastopalo vsaj na veteranskem državnem prvenstvu.«

V zadnjem času se je povečalo število novih badminton klubov v Sloveniji. Kakšna bo strategija BZS-a glede razvoja badmintona po ostalih regijah?

»Kot sem že omenil, je ena bistvenih nalog širitev badmintona v vse regije. Osnova je seveda aktivna lokalna sredina, nato pa mora tudi BZS nuditi podporo takim aktivnim mladim klubom. Potrebno jim je nuditi strokovno in materialno pomoč ter jim predvsem ponuditi ustrezne informacije, kako se razvijati naprej. Tukaj je spet bistvena dobra komunikacija med BZS in klubi.«

Kaj se dogaja na področju izobraževanja?

»Področje izobraževanja je zelo dobro urejeno. Pred novim Zakonom o športu smo že izvedli nova izobraževanja, katerih programi so bili tudi ustrezno potrjeni. Sedaj se vse skupaj samo še čaka na potrditev programa po novem zakonu na nivoju države. Tako bomo lahko spet izvedli izobraževanja prve in druge stopnje. Sprejeto je tudi potrjevanje licenc, kar pomeni, da se bo moral vsak trener redno udeleževati licenčnih seminarjev. Nujno je, da imamo dobro izobražen kader, saj le tako lahko v končni fazi tudi pričakujemo izboljšanje rezultatov v mednarodnem merilu.«

Badmintonska zveza Slovenije je del Evropske zveze in Svetovne zveze badmintona. Kakšni izzivi čakajo slovenski badminton na mednarodnem nivoju delovanja?

»BZS je zelo dobro zapisana pri mednarodnih organizacijah. Smo zelo priznani organizatorji dogodkov. Odlično smo organizirali evropsko veteransko prvenstvo, Summer School je vsako leto pri nas v Podčetrtku, kar je dejansko edinstven primer. Smo zelo dejavni tudi v sodniški organizaciji, naši sodniki so zelo dobro izobraženi in sodijo na največjih mednarodnih turnirjih. V naslednji sezoni bomo v Sloveniji organizirali kar dva mednarodna turnirja, Future Series v Brežicah in  International Series v Medvodah. V prihodnje pa si želimo spet organizirati kak večji dogodek oz. prvenstvo.«

Kako je z sodelovanjem z sosednjimi državami (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Italija) na področju badmintona? Ali vidite v tem še kakšne dodatne možnosti za nadaljnji razvoj in prepoznavnost badmintona?

»V preteklosti smo veliko sodelovali s Hrvaško, sedaj pa so se ta gostovanja na naših turnirjih umirila, saj je zelo veliko samih turnirjev v vsaki državi. Menim, da bi se lahko več povezovali predvsem sami klubi. Tukaj imam v mislih, predvsem vikend priprave ali medklubska tekmovanja.«

Slovenski mladinci in mladinke so v zadnjem obdobju že nekajkrat opozorili nase z odličnimi rezultati na mednarodnem prizorišču, medtem ko članska reprezentanca, ki je v tem trenutku zelo »osiromašena« in je daleč od vidnejših rezultatov na največjih tekmovanjih. Kakšni so tekmovalni cilji in želje v naslednjem kratkoročnem obdobju?

»Končni cilj vsake reprezentance olimpijskih športov so seveda olimpijske igre. Tako bomo poskušali se uvrstiti z vsaj enim tekmovalcem že na olimpijske igre v Tokiu 2020, vsekakor pa dolgoročni cilj te mlade članske reprezentance predstavlja nastop na OI v Parizu 2024. Vmesni cilji pa so vedno višje uvrstitve na mednarodnih lestvicah, kar prinaša tudi ustrezne statuse pri OKS in s tem zagotovljene finance za samo izvedbo programov reprezentanc.«

Kako ste zadovoljni z delom selektorja članske reprezentance bolgarskim strokovnjakom Yasenom Borisovom?

»Menimo, da Yasen dela zelo kvalitetno. V tem času je sedaj že dobro spoznal slovenski badminton. Ima veliko izkušenj kot tekmovalec in trener, ki jih lahko učinkovito prenaša na naše igralce. Cilj je tudi, da v kratkem priključimo tudi mladince v SNBC (slovenski nacionalni badmintonski center), ki bodo vadili pod njegovim vodstvom in tako postavimo odlične temelje za dolgoročne cilje.«

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost slovenskega badmintona?

»Menim, da cilji morajo biti visoki, saj je le tako lahko napredek večji. Želimo imeti stalno predstavnike na OI in v prihodnosti tudi doseči odmevnejši rezultat na mednarodni sceni. Ob teh tekmovalnih ciljih pa je potrebno še veliko več postoriti na področju promocije in prepoznavnosti, ki bo nam dala prepotrebno širino. Mislim, da imamo dobro osnovo, saj je badminton ljudem blizu, potrebno je le trdo delati, verjeti in delovati v pravo smer.«

Ali se obetajo še kakšne novosti v naslednji sezoni 2018/2019?

Kot sem že prej omenil, smo na dobri poti in če bomo delovali složno nam bo zagotovo uspelo. Vseskozi je potrebno spremljati stanje in se prilagajati. Težko je pa vse narediti v eni sezoni, verjamem pa, da nam bo do leta 2022 uspelo napraviti marsikaj.«

V zadnjih letih se je na »slovenskem badminton zemljevidu« pojavila tudi Koroška. Kakšno je vaše mnenje in pogled na razvoj badmintona na Koroškem?

»To so takšne aktivne sredine, ki si jih lahko le želimo tudi v ostalih regijah, kjer badminton še ni tako razvit. Rezultati dobrega dela na Koroškem se sedaj kažejo tudi že na mladinskih turnirjih, kjer so koroški tekmovalci vedno bolj uspešni. Obenem je bilo veliko truda vloženega tudi že v organizacijo turnirjev in dogodkov, kar je zelo pomembno. Pozdravljam tudi dobro sodelovanje z BZS in verjamem, da bomo še veliko slišali o koroških igralkah in igralcih.«

 

B.B.