Slavko Jerič

Slavko Jerič, športni novinar in kolumnist, urednik rubrike Športni SOS na MMC

»Pri novinarskih izdelkih je statistični podatek kot sladkorček, ki lahko izboljša izdelek.«

Po izobrazbi ste matematik in psiholog. Od kdaj in od kod izhaja vaše navdušenje za statistiko?

»Športna statistika mi je bila nekako položena v zibko. Dobro se spominjam, kako je oče iz časopisov rezal nogometne lestvice in podobne statistike. Ljubezen je ves čas rasla. Srečo sem imel, da se z njo po izobraževanju lahko ukvarjam tudi v službi. Zanimivo, na veliko statistike nisem naletel le na Fakulteti za matematiko in fiziko, temveč se je tudi na Filozofski fakulteti, pri študiju psihologije, izkazala za zelo uporabno orodje pri raziskavah.«

Kako je nastajal zelo uspešen projekt Športni SOS, ki je v zadnjih dveh letih pridobil veliko število rednih bralcev na portalu MMC?

»Športni SOS je nastal po spletu naključij. Nikoli nisem razmišljal, da bi v okviru MMC-ja postavili samostojni portal, ki bi bil v celoti posvečen le igri številk. V svojih člankih sem pogosto uporabljal statistične podatke. Nekateri bralci so mi občasno poslali svoja vprašanja, ki se dotikajo športne statistike. Ko sem ugotovil, da najbrž obstaja kar nekaj bralcev, ki bi svoja vprašanja pošiljali (če bi jih, seveda, povabil), sem najprej začel odgovarjati na njihova vprašanja na svojem blogu. Teh se je nabralo kar precej, hkrati pa se mi je zdelo škoda, da ne bi bila bolj izpostavljena … Tako se je rodil portal Športni SOS. V teh dneh sta minili dve leti, v katerih sem odgovoril na več kot 400 vprašanj. Dokler bo trajalo zanimanje med bralci, bo živel tudi portal.«  

V letošnjem letu je bilo nekaj odmevnih mednarodnih športnih prireditev – ZOI v Sočiju, svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji in sedaj svetovno košarkaško prvenstvo v Španiji. Kaj najbolj zanima bralce rubrike?

»Daleč največ zanimanja je bilo namenjenega svetovnemu prvenstvu v nogometu. V času dogajanja v Braziliji sem prejel več kot 130 vprašanj. Ni dvoma, da je nogomet kralj športov tudi pri ljubiteljih športne statistike v Sloveniji. A gotovo je imelo pozitiven učinek na število vprašanj tudi dejstvo, da je Športni SOS v času svetovnega prvenstva gostoval na Televiziji Slovenija in s tem dosegel dodatni krog bralcev oziroma gledalcev.«

Kako vi gledate na športno statistiko in njen pomen v današnjem športu? S številkami se da seveda tudi manipulirati in kot športni novinar morate verjetno upoštevati vse okoliščine dosežka?

»V času, ko je tehnologija v razmahu, je na voljo ogromno različnih podatkov. Pri novinarskih izdelkih je statistični podatek kot sladkorček, ki lahko izboljša izdelek. A tako kot preveč sladkorja škodi telesu, pretirana uporaba statistike lahko izmaliči novinarski izdelek. Statistika je v tem primeru namenjena sama sebi. Resnejša analiza številk pa je lahko koristna in pravzaprav pripoveduje zgodbo, razlaga, zakaj se je določena tekma razpletla, kot se je in podobno. Predvsem pa je vedno potrebno upoštevati kontekst.«

Pri različnih športnih panogah so seveda pomembni različni športni podatki in kazalci. Katere športe najraje spremljate in so vam najzanimivejši glede statistike?

»Spremljam široko paleto športov – od iger z žogami do posamičnih in manj spremljanih, kot je, denimo, snooker. S stališča športne statistike mi je najbrž najljubši ameriški nogomet. Na eni strani Američani slovijo kot izjemni in pedantni pri beleženju statistike, na drugi strani pa gre za šport, ki tudi omogoča veliko statistike.«

Vseskozi poudarjamo, da je Slovenija po športnih dosežkih glede na število prebivalcev ena najuspešnejših držav na svetu. Kje, statistično gledano, še športno odstopamo v primerjavi z ostalimi državami?

»Po številu olimpijskih medalj na število prebivalcev smo vedno v samem vrhu. A to morda spet ni tako zelo presenetljivo. V kategoriji presenetljivega je dejstvo, da imamo z dvema milijonoma prebivalcev tako konkurenčne reprezentance, ki se lahko vedno borijo vsaj za nastop na največjih tekmovanjih. Poglejte, rokometaši so na zadnjem SP osvojili 4. mesto, košarkarji sedmo. Hokejisti so pozimi igrali v četrtfinalu olimpijskih iger, odbojkarji redno igrajo na EP, nogometaši so igrali na treh velikih turnirjih. S tako pestrostjo se lahko običajno pohvalijo države, ki imajo tudi po 30-krat več prebivalcev. In to je fenomen. Bojim pa se, da to ni stabilna perspektiva. To nakazuje vse slabši položaj večine slovenskih športnih kolektivov.«

Kateri podatek vas je v slovenskem športu najbolj fasciniral?

»To, da je Katarina Srebotnik edina teniška igralka na svetu, ki je v svojem prvem nastopu v članski konkurenci zmagala tako v kategoriji posameznic, dvojic in mešanih dvojic. Težko ponovljivo.«

Kateri športni dogodek se vam je v tem letu najbolj vtisnil v spomin in zakaj?

»Zlata olimpijska medalja Tine Maze v smuku. Zakaj? Enostavno, slovenski šport že tri desetletja osvaja medalje na zimskih olimpijskih igrah, a zlata medalja se je vedno izmuznila. Prve ne pozabiš nikoli.«

Ali imate morda podatek, koliko ima Slovenija svetovnih prvakov v vseh športnih panogah? Koliko Slovencev v zgodovini se je okitilo s tem naslovom v članski in mladinski konkurenci?

»Pred dvema letoma sem raziskoval ravno to, takrat je bila skupna številka v času samostojne države 36, a le v olimpijskih športih. Slovenija je izjemno močna tudi v neolimpijskih športih, kot so balinanje, kegljanje, športno plezanje in športno padalstvo. Če to seštejemo in dodamo še zlate medalje v času Jugoslavije, gre za številko okoli 100. Govorim seveda le o članski konkurenci.«

Ali spremljate delo ostalih športnih novinarjev drugod po svetu, recimo na Hrvaškem, v Srbiji? Kdo je vaš vzornik v športnem novinarstvu?

»Seveda vseskozi spremljam delo športnih novinarjev tako doma kot v tujini. Ne morem reči, da imam točno določenega vzornika. Vsekakor pa z velikim veseljem preberem ali poslušam vsakega novinarja, ki ima jasno stališče, predvsem pa ga zna utemeljiti in za njim stati.«

Športno novinarstvo že zdavnaj ni več le spremljanje in objavljanje rezultatov. Kako vidite vlogo športnega novinarstva v prihodnje?

»Če se navežem na prejšnje vprašanje: v športnem novinarstvu, pa ne le slovenskem, opažam preveč navijaštva. Vem, da je čista objektivnost v novinarstvu le privid v oazi, a prepričan sem, da bi morala obstajati vsaj kot ideal, ki usmerja. Želim si, da bi bilo tega v prihodnje več. Sam bom skušal še naprej hoditi po tej poti. Morda je tudi ta želja po objektivnosti del vzroka, da se ukvarjam s statistiko, ki naj bi vsaj v teoriji prečrtala vsa čustva in pristranskost.«

Ali so kateri večji mednarodni športni dogodki v Sloveniji medijsko prezrti in bi morali biti bolj izpostavljeni?

»Mislim, da večjih krivic ni opaziti.«

V različnih državah so popularni različni športi. Nekje sem zasledil, da so najmnožičnejši in najpopularnejši športi v Sloveniji borilne veščine, sledi kolesarjenje in tek. Zanimive so primerjave s sosednjimi državami – v Avstriji je najpopularnejši nogomet, na Hrvaškem tenis, v Italiji, zanimivo, košarka. Katere športne panoge bi glede na uspešnost ali množičnost morale biti v Sloveniji deležne več pozornosti?

»Pred tremi leti sem delal podobno raziskavo. Tudi tu z največ prijavljenimi člani prednjači nogomet. Konec leta 2011 je bilo prijavljenih dobrih 44.000 igralcev, sledili so košarka (30.000), odbojka in rokomet (oboje okrog 18.000). Tako bi težko komentiral, da so borilni športi najmnožičnejši oziroma najpopularnejši. Če pa se premaknemo na polje rekreacije, pa tek in kolesarstvo gotovo sodita zelo visoko. Pozornost vedno pride z uspehom. Pravzaprav ji ta sledi. V Sloveniji je v bistvu zelo malo alpskih smučarjev, pa ima ta šport proporcialno ogromno pozornosti. To je pač del zgodovine, kulture in, seveda, izjemnih uspehov, ki jih zadnja leta piše Tina Maze.«

Vi se menda navdušujete za snooker. Kako je s snookerjem v Sloveniji?

»Ta šport pri nas ni ravno razvit. V Sloveniji ni veliko miz za ta šport, posledično tudi ne igralcev. V veliko boljšem položaju je sorodni biljard.«

Kateri športni dogodki do konca letošnjega leta znajo biti najbolj zanimivi?

»Nogometaši Maribora so se po 15-ih letih spet uvrstili v Ligo prvakov, kar je nedvomno ekipna zgodba letošnje jeseni in bo deležna precejšnje pozornosti. Tudi zima ni več daleč, kar pomeni, da bosta v ospredje spet stopila alpsko smučanje in smučarski skoki, z njima pa, seveda, Tina Maze in Peter Prevc.«

Koroška ima nekaj več kot 70.000 prebivalcev, v različnih krajih skupaj se goji preko 30 različnih športnih panog. Iz tega konca prihaja veliko število vrhunskih športnikov (Tina Maze, Aleš Gorza, Mitja Kunc, Nataša Lačen,  Boštjan Nachbar, Damir Dugonjić, Tjaša Oder, Robert Koren, Marko Šuler, Nejc Pečnik, Roman Bezjak, Tine Urnaut in še mnogo ostalih …). Ker bodo intervju brali na Koroškem, imate morda »na zalogi« kakšen zanimiv podatek za ta del Slovenije v povezavi s športom?

»Podatek je sicer dobro znan, a ker je tako pomemben, ga je vredno ponoviti: na tem prostoru je bila rojena in vzgojena športnica, ki je prva na zimskih olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo. In ta podatek bo ostal.«

Hvala za odgovore in še veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu!

Bojan Breznik