Darja Cvek Mihajlović

»Intuicija je posebna, dragocena kvaliteta, svojevrsten zaklad človekove duše in srca.«

(slika, foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Darja Cvek Mihajlović, učiteljica na Duhovni univerzi s specializacijo za zunajčutne zaznave in intuicijo ter s specializacijo za zunajtelesne izkušnje na Mednarodni akademiji za zavest (IAC) v Londonu.

Kaj je intuicija?

»Za intuicijo bi lahko rekli, da je neke vrste modrost srca. Povezana je z globokimi uvidi v zakonitosti življenja, obenem pa ima moč globljega dojemanja celote, vzrokov in posledic. Po svoje je nekakšen človekov notranji kompas, skrit v ozadju misli, občutkov in instinktov. Latinsko intuere pomeni pogledati navznoter. Ezoterika opredeljuje intuicijo kot neposredni notranji uvid, kot dojemanje v luči čiste zavesti, ki ni obarvana s človekovimi instinkti, čustvi ali z mislimi. Je posebna, dragocena kvaliteta, svojevrsten zaklad človekove duše in srca. Intuicija je integrativna moč duha, ki v človeku povezuje um in srce. Deluje ‘na dolgi rok’, iz širše slike, slike celote. Zato tudi moči intuicije niso osebne moči (‘obvladam’, ‘sem močnejši od drugih’), temveč transcendentne – subtilne, žlahtne, razodevajoče. Intuicija je ‘neotipljiva’, njeni učinki pa otipljivi, konkretni, podobno kot sončni žarki.«

Ali je povezana z razumom? Od kod se pojavi in kdaj?

»Vsekakor ima razum pomembno vlogo pri razvoju intuicije. Naj najprej pojasnim malo širšo sliko človekovega delovanja. Človek je večplastno bitje – ima snovno, fizično telo in subtilnejša telesa (bioenergijsko, čustveno, miselno), vse navedeno pa sestavlja človeka kot edinstveno osebnost, ki razmišlja, čustvuje in deluje v fizičnem svetu. Ko odrašča, gradi svojo identiteto, svoj značaj, sposobnosti, spretnosti, ustvarja mrežo odnosov, se vse bolj zaveda sebe, svojih želja, potreb, ambicij. V iskanju osebne potrditve se lahko sprašuje tudi o globljem pomenu svojega življenja, tudi globalna svetovna situacija ga usmerja v premišljevanje o globljih silnicah življenja. Tako iskanje odgovorov onkraj običajnega, znanega in ustaljenega ga približuje k tisti pravi notranji naravi, k Sebi. Opisana pot je ena od številnih možnih poti do Sebe. Vsem potem pa je skupna človekova ‘invokacija’, klic po presežnem, transpersonalnem, transcendentnem. Razum je lahko torej, skupaj s hrepenenjem, pot do še globljih razsežnosti samega sebe. Ko se uglasimo s svojo duhovno bitjo, z izvorom intuicije, pa je razum posrednik notranjega vedenja, modrosti – tako uglašenemu in ‘poravnanemu’ razumu lahko rečemo tudi intuitivni um. Intuicija po globini dojemanja presega razum (razum ima svoje meje; življenje nam včasih jasno pokaže, da je nepredvidljivo, presenetljivo, onkraj logičnih pričakovanj) in hkrati intuicija potrebuje razum, da se udejani. Intuitivni uvidi, prebliski, ko nekaj hipoma globlje dojamemo, se lahko pojavijo spontano v dani situaciji, največkrat takrat, ko smo miselno in psihološko sproščeni. Če je glava polna misli, ki vrvijo sem in tja, če premlevamo občutja, se jezimo v sebi … takrat subtilnega, intuitivnega glasu ne moremo slišati, kot na primer ne moremo razločno slišati ptičjega petja ob zelo prometni cesti.

Kako deluje razum in kako intuicija, lepo ponazori naslednja prispodoba: v temnem prostoru si s tipanjem, delček za delčkom, ustvarjamo miselno sliko o prostoru in o razmerjih med predmeti v njem; intuicija pa kot žarek sonca posveti v sobo in jo v hipu razsvetli, vse v njej postane takoj razvidno. Razum ima svoj praktični, organizacijski del, ima pa tudi abstraktni del, ki  nam omogoča razumevanje in uvid v globljo resničnost življenja. Lahko bi tudi rekli, da vsa pomembna, velika odkritja izvirajo iz polja intuicije, razum jih je ‘le’ operacionaliziral. Utrinki intuicije posvetijo v polje razuma, čustev in fizičnega življenja ter razodenejo drobec resnice, lepote in dobrote.«

Ali je intuicija enako kot instinkt?

»Instinkt je povezan z inteligenco našega fizičnega in bioenergijskega telesa in je lahko dragoceno vodilo pri skrbi za svoje telo. Podobno, kot velja za odnos med razumom in intuicijo, velja tudi za odnos med instinktom in intuicijo: instinkt in razum lahko delujeta sama po sebi, na temelju inteligence, izkušenj in sposobnosti, intuicija pa ju lahko nadgradi, doda globlji pomen, smisel, modrost, ki izhaja iz celote, vsepovezanosti, univerzalne ljubezni. Lahko na primer instinktivno vemo, katera hrana nam v danem trenutku najbolj prija, intuitivno pa to izkušnjo nadgradimo z vedenjem, katera je za nas najbolj koristna v smislu kvalitete, vibracije, ki jo vnašamo v telo, z odnosom do hrane in podobno.«

Kdaj se posameznik najpogosteje zaveda svoje intuicije? Kdaj se odloča po intuiciji?

»V trenutkih, ko je sproščen, psihološko razbremenjen in miselno neobremenjen. Na primer na sprehodu, pri teku, skozi sanje, v pogovoru z nekom, ki v nekem drugem kontekstu izreče neko misel, ob tem pa v hipu pride prepoznanje, da je v tej misli odgovor na njegov izziv. V najtišjih trenutkih se nas globoko dotakne, morda takrat, ko gledamo kakšen prizor v naravi, ko poslušamo glasbo, ko kaj preberemo in nas očara … vse to so opisi, kako lahko doživimo utrinek intuicije. Zavemo se je tudi skozi delovanje, še posebej takrat, ko ne sledimo liniji najmanjšega napora. Pa tudi v situacijah, ko nam je mar za druge, ko smo sočutni, ustvarjalni in se ne pustimo zapeljati udobju. Njene poti so ponavadi težje, nekonvencionalne, nelogične, a bolj dolgoročne.

Ko se odločamo na podlagi svojega notranjega intuicijskega kompasa, to pomeni, da se odločamo iz Sebe, avtentično. Avtentična odločitev je tista, ki je uglašena z lastnim tokom življenja, tistim, ki izvira v nas. Dostikrat pa so močnejši nagoni, privzgojeni ali privzeti vzorci iz okolja, močna čustva, ki zastrejo jasen vpogled v situacijo, o kateri se odločamo. Zato je izjemno pomembno, da krepimo moč zavedanja tukaj in sedaj – na podlagi česa se odločamo.

Modrost srca tudi loči med prijetnim in koristnim. Ta pot ne bo nujno lahka, morda bo prinesla spoznanja o naših omejitvah, strahovih, dvomih, odnosu do življenja, do telesa, smrti, sprememb …  A iz izkušenj se rodi življenjska modrost, iz modrosti sprejemanje, nenavezanost in svoboda … in še večja avtentičnost. Če sledimo modrosti srca, se odločamo za tisto pot, ki ‘odzvanja’ v našem srcu. Dobro se je obrniti vase, za nekaj časa ‘zapreti oči’ pred pojavnostjo in prisluhniti intuiciji v srcu. »

Intuicija prihaja od znotraj človeka, iz globine človeka. Ali je intuicija prazaprav tisto, kar ljudje pogosto pravimo “poslušati svoje srce”?

»Tako je, ‘poslušati svoje srce’ lahko razumemo kot prisluhniti temu, kar nam pravi intuicija. Blaise Pascal je zapisal: ‘Srce ima svojo pamet, ki je pamet ne pozna.’ Lahko jo opišemo tudi kot ‘oko srca’ – srce, ki vidi globlje, v ozadje. Intuicija torej ni ‘le’ senzitivnost, je kvaliteta naše notranje narave, duhovnega jaza.«

Kako spodbuditi intuicijo pri sebi?

»Tako, da ji damo prostor v svojem življenju. Vsakdo ima intuicijski potencial, le da je skrit v ozadju dinamike čustev in misli. Zato je pot do intuicije meditacija – naraven postopek ponotranjanja pozornosti. Najprej se telesno, čustveno in miselno umirimo, kar je koristno tudi pri zmanjševanju učinkov stresa na telo; tako tudi naš živčni sistem postaja kot struna, ki zazveni ob stiku z intuicijo, ko se uglasimo s svojo duhovno naravo, s Seboj. Tako prihajamo v bolj ozaveščen stik s svojimi notranjimi potenciali, z modrostjo, univerzalno ljubeznijo. Učinki meditacije so transformativni – zaživimo bolj pristno, izpolnjeno, osmišljeno. Življenje se spreminja od znotraj navzven. Ob tem razvijamo tudi zunajčutne zaznave, pomembno nam postane vzpostavljanje in ohranjanje ravnovesja v življenju, saj le-to podpira razvoj intuicije.«

Ali poslušanje glasbe spodbuja intuicijo?

»Da, saj je intuicija utemeljena na notranjem ravnovesju in harmoniji. Harmonična glasba uglašuje levo in desno možgansko polovico in tako vpliva na stopnjo uglašenosti misli, čustev in telesa. Pravzaprav je vsakršna dejavnost, ki na nas deluje harmonizacijsko, zelo dobrodošla.«

Ali se intuicija pri moških in ženskah razlikuje?

»Intuicija je kvaliteta onkraj spola, vsakdo jo zaznava, interpretira in udejanja na svoj edinstven način. Izzivi pri razvoju intuicije pa se lahko razlikujejo tudi glede na spol; če navedem kot primer – za moškega je lahko večji izziv v tem, kako ‘zmehčati’ razum, da bo lahko zaznal intuitivni preblisk, za žensko pa, da senzitivnostni občutki, ki so bolj povezani s čustvi, ne zastrejo prave intuicije.«

Kaj so pa zunajčutne zaznave? Ali lahko naštejete nekaj primerov zunajčutnih zaznav?

»Zunajčutne zaznave ali ekstrasenzorne sposobnosti, pogosto imenovane tudi kot šesti čut, so povezane z različnimi oblikami zaznavanja in senzitivnosti naše osebnosti, onkraj čutil, na primer avrična senzitivnost, jasnovidnost, jasnoslišnost, psihometrija, prekognicija … Ko prihajamo v stik z impulzi iz sveta osebnosti, se nas ti navadno dotaknejo kot posebni, nedefinirani občutki. Včasih preprosto vemo, da bo nekdo stopil skozi vrata, ali da nas bo neka oseba poklicala po telefonu – in potem se to zares zgodi. Mati lahko čuti, da se z otrokom nekaj dogaja, čeprav je nemogoče, da bi fizično slišala njegov jok. Včasih se nam zdi, da vnaprej vemo, katero besedo bo uporabil sogovornik ali pa dokončujemo njegove misli. Takšne ali podobne izkušnje navadno sprejemamo kot same po sebi umevne. Očitno je, da smo odzivni na stanja v drugih ljudeh, oziroma da so med nami spletene vezi, po katerih lahko začutimo, kaj se s kom dogaja. Gre za določeno vrsto uvida v procese v plasteh osebnosti, tudi onkraj dimenzije fizičnega časa in prostora, na daljavo. Velikokrat tovrstne vtise zamenjujejo za intuicijo. Intuicija je povezana s sposobnostjo uvida, ki ga ima naša notranja narava, onkraj podob in oblik.«

Intuicija je zagotovo lahko zelo koristna v športu. Kaj vam najprej pade na misel, kako lahko športniku koristi razumevanje intuicije?

»Prepoznavanje svojih resničnih potreb in vizija, kako modro izbrati vrsto in način vadbe, način prehranjevanja in celovite skrbi za telo, pa tudi uglaševanja telesa, čustev, misli in duha.«

Na športnih tekmovanjih odločajo stotinke, milimetri, in športniki se morajo v svojih nastopih v trenutku odločiti in odreagirati. Mnogi športniki in športnice ob svojih velikih uspehih govorijo, da sploh niso razmišljali, ampak so le reagirali in sledili svojemu telesu. Kaj lahko poveste o tem?

»Spoznavanje, kako telo deluje, kako se odziva na različne preizkušnje, kje so meje zmogljivosti, kako jih varno pomikati naprej …. vse te izkušnje, pridobljene s treningi, so odlična podstat, da se skozi inteligenco telesa izrazi intuicija. V intenzivnih situacijah res lahko presenetimo sami sebe, ko potegnemo na plano tisto skrito moč modrosti.«

V športu pravimo tudi, da delujemo “podzavestno”. Ali takrat dejansko odloča intuicija o tem, kako bomo reagirali?

»To je odvisno od stopnje uglašenosti znotraj nas ter od situacije same. Odziv je lahko instinktiven, priučen ali intuitiven. Sicer pa izraz podzavestno običajno povezujemo s poljem čustev pod pragom našega zavedanja, nenadna situacija ta čustva prikliče na plano. Intuitivni odziv bi raje poimenovala nadzavedno, saj gre za notranjo moč, ki presega čustva in misli.«

Ali je lahko odločitev po intuiciji, če torej poslušamo “notranji glas”, kdaj tudi napačna?

»Napačen je lahko način, kako intuitivni preblisk razumemo, saj je od interpretacije odvisno načrtovanje korakov do udejanjanja intuicije v praksi.«

Za intuicijo smo ugotovili, da gre za fenomen človekove duše. Ali je ta pojav dovolj raziskan in tudi uporabljen v športni psihologiji?

»Intuicija postopoma prihaja v različne sfere življenja – v poslovni svet, v kreativne in inovativne procese, v oblikovanje bivalnega prostora in okolja, v motivacijske prijeme v delovnem kolektivu ter seveda v športu. Menim, da je še precej potencialnih moči intuicije, ki bi bile praktično uporabne v športu. Športno udejstvovanje je namreč učinkovit način zmanjševanja stresa v telesu in posledično omogoča subtilnejše zaznavanje in razvoj intuicije. Intuicija nam pomaga vzpostaviti zdrav odnos do telesa, glede na celoto vsega, kar človek je, torej, da telesa ne poveličujemo ali zanemarjamo, da ga torej globlje dojamemo v pravi luči. »

Ali je intuicija kakorkoli povezana z motivacijo?

»Motivacija je običajno prisotna le do dosege cilja, potem pa iščemo nov motiv, ki bi nas gnal naprej. Če pa motivacija izhaja iz intuicije, je to trajnejši in bolj stabilen ton v življenju. Kaže se kot nekakšna življenjska sila ali pa veselje do življenja oziroma do tega, kar počnemo.«

Izpopolnjevali ste se na Mednarodni akademiji za zavest (IAC) v Londonu in na Portugalskem.  Na Duhovni univerzi vodite program Praktikum intuicije. Kaj vsebuje ta program in kako poteka izobraževanje?

»Praktikum intuicije je petmesečni program (20 srečanj po 3 ure), posvečen razvoju senzitivnosti in intuicije, s poudarkom na prenosu izkušenj in spoznanj v vsakodnevno življenje. Temelji na treh elementih: na prijemih za vzpostavljanje ravnovesja v telesu, duševnosti in razumu; na meditaciji, vajah in tehnikah za razvoj intuicije ter na treningu senzitivnosti in intuicije v praksi, ko spoznavamo in prefinjujemo svoj čutilno-zaznavni sistem.

I. STOPNJA PRAKTIKUMA INTUICIJE se posveča sledečim vsebinam:

• harmonizacijske vaje za več pretočnosti, stabilnosti in miru v sebi,
• meditacija za stik z intuicijo; ključ za priklic intuicije,
• avrična senzitivnost: dlani kot senzorji, etrski vid, psihometrija, avrična zaščita,
• intuicija v odnosih: poslušati s srcem, delovati z modrostjo,
• intuitivno razbiranje pomena sanj in simbolov,
• razreševanje karmičnih vozlišč.

Srečanja potekajo v Ljubljani, enkrat tedensko v popoldanskem času. Za več informacij vabljeni k ogledu spletne strani www.praktikum-intuicije.si

Hvala za odgovore in še veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu!

Bojan Breznik