Edvard Kadič

Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj, predavatelj, coach, svetovalec na področju osebne karizme

»Karizma je ves čas v nas samih, le skozi odraščanje smo se jo naučili nekoliko zakrivati.«

Za njim je preko 20 let izkušenj na vodilnih mestih v gospodarstvu, ob tem pa je tudi avtor knjižnih uspešnic Govorica telesa in osebna karizma ter Zapeljevanje, priročnik za moške, kolumnist, prevajalec, ustanovitelj Zavoda za napredne študije Delta v Ljubljani ter mentor in strokovni vodja Delta Life Coaching Akademije. Še najraje pa se uvršča med raziskovalce človeškega potenciala. Ukvarja se s pomočjo posameznikom in podjetjem pri doseganju uspeha, spremembah ali uskladitvi samopodobe, razvoju karizme, boljši komunikaciji ipd.

Beseda karizma prihaja iz grščine – »kharisma« in pomeni darilo. Starogrški filozof Aristotel je prvi podrobneje preučeval karizmo. Kakšna je bila njegova razlaga?

»Res je, ja, v literaturi lahko šele pri Aristotelu prvič v znani zgodovini (v njegovem delu Retorika) opazimo pristop k tej tematiki, za katerega bi danes lahko dejali, da gre za preučevanje. Aristotel je zastopal stališče, da se to, kar ljudje pojmujemo kot karizma, lahko tudi nauči. Njegov razmislek v zvezi s ti. tremi dimenzijami prepričevanja (etos, patos, logos) še danes predstavlja zelo dobro izhodišče za razmišljanje o tej temi. Po njegovem torej etos, kot osebnostne lastnosti posameznika, patos, kot psihološko stanje občinstva in logos, kot bistvo sporočila, vzpostavljajo okvirje, znotraj katerih nas vodi pot k uspehu. To nas, po njegovem, pri publiki potem naredi karizmatične.«

Kako bi danes na kratko povedali – kaj je karizma?

»Karizma je precej izmuzljiv pojem. Najprej lahko rečemo, da je karizma nekakšen šarm, nekaj, kar drugi prepoznajo v nas in jih nagovori na takšen način, da se s tem lahko po potrebi tudi poistovetijo. Lahko jo razumemo tudi kot izjemno razvit talent oz. notranjo moč, ki se skozi nas manifestira v svet. Pogosto jo povezujemo tudi z javnim nastopanjem ipd. V skupnem pa gre v glavnem za sposobnost hitre in globoke vzpostavitve stika z drugimi, učinkovitega vplivanja na druge (da sprejmejo naše razmišljanje), učinkovitega vzpodbujanja drugih (da dosežejo več) in navezave trajnega zavezništva z drugimi. Po možnosti takšnega, ki bo trajalo celo življenje.«

Ali se s karizmo rodimo vsi?

»Da. Za ponazoritev te trditve zelo rad uporabljam primer, ko se znajdete npr. v dvigalu z osebo, ki ima v rokah novorojenčka.  Zelo težko se boste zadržali, da se dojenčka nebi ali dotaknili ali pa vsaj kaj pripomnili na njegov račun. Ima nekakšen naravni magnetizem, ki mu z drugo besedo lahko rečemo tudi karizma.«

Katere so značilnosti karizmatičnih ljudi? Ali obstaja katera od značilnosti, ki bolj izstopa, ali gre vendar za splet več značilnosti oziroma dimenzij skupaj?

»Teh značilnosti je več, v ospredju pa je zagotovo samozavest. Samozavest je v samem bistvu namreč občutek pripadanja temu trenutku. Da se človek počuti kot naravni sestavni del tega sveta. Ker nas svet ves čas dobesedno bombardira s predstavami o tem, kaj naj bi bilo po mnenju drugih dobro za nas, prepoznamo prav posebno energijo v ljudeh, ki predstavam drugih ne podlegajo. Seveda pa je tukaj mnogo tudi drugih lastnosti, ki jih karizmatična oseba ima in jih tudi primerno demonstrira. Gre za npr. za kompetentnost, kredibilnost, motivacijo, pogum, optimizem, strast do svojega dela itd.«

Za karizmo pravijo, da je tudi nadnaravna sposobnost. Zakaj?

»Karizmatični ljudje nas na nek način očarajo. Z veseljem jim sledimo, navijamo zanje, jih podpiramo in jim na nek način prostovoljno predamo svojo energijo. Svojo energijo jim seveda predajamo z dobrimi nameni, zato, da bi jim pomagali dosegati cilje. Nekateri ljudje potem to izkoriščajo za dobro, drugi pa žal tudi za slabo.«

Ali se karizme lahko naučimo in kako?

»Ko govorimo o tem, da se karizme lahko naučimo, je potrebno pojem „učenje“ vzeti pogojno. Kot sem dejal, je karizma ves čas v nas samih, le skozi odraščanje smo se jo naučili nekoliko zakrivati. Saj veste, ne smeš tega, daj raje to ali ono stori drugače ipd. Skozi odraščanje se naučimo zakrivati nekatere vidike, tiste, ki običajno odstopajo od splošnih norm. Prav ti vidiki pa izražajo našo originalnost in tako avtomatično izražajo in poudarijo našo karizmo. Ko omenjene vidike „uspešno“ prekrijemo, postanemo del sive mase povprečnežev in skoraj nujno postajamo tudi nekoliko nesrečni. Na ta svet smo vsi mi prišli z nalogo, da svetu dodamo vrednost prav s svojimi talenti in vidiki, ki jih imamo samo mi in nihče drug. Ko postanejo dovolj „nesrečni“, se mnogi potem zamislijo nad seboj in začnejo delati na sebi. Začnejo se torej „učiti“ tistih vidikov, ki so jih do tedaj zakrivali. V resnici jih zgolj razkrivajo, nič drugega.«

Ste avtor knjige Govorica telesa in osebna karizma. V čem je povezava med govorico telesa in karizmo?

»Neverbalna komunikacija, katere večinski del predstavlja govorica telesa, izraža naše čustveno ozadje. Skozi govorico telesa nimamo torej opraviti z racionalnim delom našega razmišljanja npr. z idejami, koncepti, vsebino naših besed ipd., temveč s tem, kako se počutimo in kako občutimo sebe in svet okoli nas. Karizmatični ljudje se dobro počutijo v svoji koži. Govorico telesa praviloma uporabljajo zato, da svoje sporočilo prenesejo v svet čim bolj učinkovito. Glavnina razumevanja govorice telesa korenini v naši pozornosti nanjo. Torej, da smo pozorni na govorico telesa našega sogovornika, seveda pa tudi na svojo. Skladnost med izrečenim in videnim je namreč ena od tistih temeljnih predpostavk, brez katerih ni karizme. Če nismo sposobni pravilno interpretirati govorice telesa, ne bomo prepoznali prave karizme. Smiselno enako tudi velja, da moramo svoje vidike ustrezno izraziti navzven prav preko govorice telesa.«

Kako v športu vidite karizmo? Ali se ne prav v športu ta pojav še najbolj odraža, ko posameznik na različne načine želi biti boljši, vplivnejši, prepričljivejši itd.?

»Hm, osebno karizme ne povezujem z dejavnostjo. Imamo karizmatične športnike, ki ne zmagujejo vedno, imamo pa tudi zgolj blede zmagovalce. Enako, kot drugje. Pri športu je danes vložek naporov (psihičnih in fizičnih) izjemno velik in pogosto zahteva visok davek. Mislim, da je pri športnikih v ospredju predvsem iskrenost in njihova prizemljenost, nekakšna ponižnost do veličine vloge, ki jo zaradi rezultatov prevzemajo v očeh javnosti. Če zgolj kot primer pogledamo npr. Tino Maze ali Primoža Kozmusa, ju imamo še posebej radi prav zaradi njunih iskrenih odzivov na situacije, odnosa do svoje vloge v javnosti in nenazadnje seveda tudi zaradi njune odločenosti, da zaupanje javnosti vanje v celoti upravičita.«

Mladi športniki imajo svoje vzornike. Kakšni naj bodo njihovi vzorniki?

»Vzorniki morajo biti predvsem delovni, iskreni, veseli in s čim bolj zdravim pogledom na svet. Vsakdo si najde vzornika po svoji meri. Vendar pa brez iskrenosti tako do sebe kot do drugih, pripravljenosti tudi na garanje ter brez veselja in razumevanja, da je svet veliko več kot zgolj to, kar vidimo, ne bo šlo na poti do trajnih zmag, tako v športu kot v življenju.«

Kateri športnik ali športnica je pa vas najbolj navdušil/a? In zakaj?

»Kot nekdaj aktivnega športnika (borilne veščine), me je posebej navdušil Bruce Lee. Njegovo razmišljanje o tem, da moramo biti kot voda, da naj izpraznimo svoj um in naj imamo čim manj predstav o tem, kako naj se zgodijo stvari, so me zaznamovale za celo življenje. Potem pa je tukaj še Arnold Schwarzenegger, ki je name naredil prav poseben vtis s priporočilom: „Ko ne moreš več, naredi še dvakrat. To dela mišice.“ Torej, ko misliš, da ne gre več naprej, naredi še en dodaten korak. Ta korak spreminja svet.«

Ali je lahko karizma tudi negativna?

»Karizma sama po sebi ni ne negativna ne pozitivna. Gre za to, za kaj ta svoj magnetizem oz. vpliv na okolico uporabljamo. Če jo uporabljamo za dobre stvari, govorimo o pozitivni karizmi, če pa gre za negativno konotacijo, pa o negativni. Vendar gre zgolj za njeno uporabo, ne lastnost samo po sebi.«

Vplivi posameznika lahko spreminjajo okolico, družbo, svet. Kdo so po vašem najbolj karizmatični ljudje v zgodovini?

»Zagotovo so to najprej osebnosti, ki so na nek način postavile okvirje toku zgodovine, kot jo razumemo danes. To so npr. Platon, Aristotel, Jezus, Galileo, Konfucij ipd. Potem so tukaj osebnosti, ki so se uprle ustaljenemu toku dogodkov in na takšen način zaznamovale človeško zgodovino (Gandhi, Mandela ipd.), ne smemo pa tudi pozabiti izjemno karizmatičnih osebnosti, do katerih pa imamo lahko tudi negativen odnos. Takšen primer bi bile lahko osebe kot so bili Napoleon, Hitler in ne nazadnje tudi Tito, okoli katerega še danes teče kup razprav o tem, ali je bil pozitivna ali negativna osebnost.«

Ste ustanovitelj Zavoda za napredne študije Delta. Kaj vse zajema to vaše delovanje Zavoda?

»Osrednja dejavnost Zavoda Delta so raziskave in razvoj človeškega potenciala. Gre za področja, ki nekoliko odstopajo od poti, katere ljudje pogosto smatrajo kot edine možne. Trenutno se veliko ukvarjamo z izobraževanjem na področju razvoja človeškega potenciala (ti. life coaching), že nekaj let deluje Delta Life Coaching Akademija, posebno pozornost namenjamo neverbalni komunikaciji, odnosom med moškim in žensko z namenom izboljšanja odnosov med partnerji itd., intenzivno pa sodelujemo tudi s podjetji, predvsem pri razvoju prodajnih in vodstvenih ekip. Časi, ko je bilo dovolj, da si poznal par trikov za povečanje prodaje, so minili. Danes je potrebno najprej biti dober in karizmatičen človek, šele potem lahko sledijo dobri rezultati.«

Hvala za odgovore in še veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu!

B.B.